Jedro

Za tožbo preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu na zvišanje preživnine je aktivno legitimiran le mladoletni otrok.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki 1 spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne. Preživninski upravičenec je, ne glede na skupno ali ločeno življenje, mladoletni otrok sam, le preživnino zanj je glede na njegovo mladoletnost potrebno plačevati roditelju, pri katerem otrok živi Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 415,48 EUR v roku 15. dni, pod izvršbo.

OBRAZLOŽITEV:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan namesto preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem P 168/2004 z dne 10. 2. 2005 in ki po uskladitvi preživnin po obvestilu Centra za socialno delo z dne 31. 3. 2009 znaša 71,17 EUR, od 1. 10. 2009 dalje plačevati zvišano preživnino v znesku 150,00 EUR mesečno za mld. H.R. (točka 1), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (točka 2) ter odločilo da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka 3).

Toženec zoper ugodilni del sodbe (točka 1) vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (1) ter predlaga višjemu sodišču, da sodbo v navedenem delu spremeni in tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine zavrne, vse s stroškovno posledico. Toženec nima vrednega premoženja, nima nepremičnin, osebnega avtomobila, nima tudi denarja za lastno življenje. Toženec biva v stanovanju, ki je last Lovske družine, za katerega ne plačuje najemnine. Toženec nima možnosti dodatnega zaslužka ter je trenutno na čakanju, kar pomeni, da prejema le 85 % nadomestila plače. Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi določbe drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot so opredeljene v drugem odstavku 350. člena ZPP, po uradni dolžnosti pa pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava. Vprašanje, kdo je aktivno oziroma pasivno legitimiran v sporu zaradi preživljanja mladoletnega otroka, je materialnopravne narave. Po določbi prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (2) so starši dolžni preživljati svoje otroke. Preživninski upravičenec v takem razmerju je otrok, ki je nosilec pravic iz preživninskega razmerja, preživninski zavezanci pa so starši, saj so oni zavezanci istega razmerja. Preživninska dolžnost spada v sklop pravic in dolžnosti iz roditeljske pravice, ki jo starši izvršujejo skupno. Kadar eden od roditeljev živi ločeno od mladoletnega otroka, mora otroku plačevati preživnino. Plačuje jo drugemu roditelju, pri kateremu otrok živi, vendar to ne pomeni, da je ta roditelj aktivno legitimiran za vložitev tožbe za zvišanje preživnine. Preživninski upravičenec je, ne glede na skupno ali ločeno življenje, mladoletni otrok sam, le preživnino zanj je glede na njegovo mladoletnost potrebno plačevati roditelju, pri katerem otrok živi (3).

Sodna praksa je enotna, da je za tožbo preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu na zvišanje preživnine aktivno legitimiran le mladoletni otrok, zato njegova mati ne more v svojem imenu s tožbo zahtevati, da toženec za mladoletnega otroka plačuje višjo preživnino. Iz navedenih razlogov (in ker ne gre za zahtevek iz 133. člena ZZZDR) tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe na zvišanje preživnine, zato je višje sodišče, ki mora na pravilno uporabo materialnega prava paziti po uradni dolžnosti, pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP naložilo tožnici, da plača tožencu stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje v višini 415,48 EUR. V sporih iz razmerij med starši in otroki znaša vrednost predmeta 1.500,00 EUR (23. člen Zakona o odvetniški tarifi). Po tar. št. 3100 znaša nagrada za postopek (količnik 1,3 vrednost nagrade 69,00 EUR) 89,70 EUR, nagrada za narok (tar. št. 3102) 82,80 EUR, za nagrado za postopek – pritožbo (tar. št. 3210) 110,40 EUR, DDV 56,58 EUR, za materialne stroške pred sodiščem prve in druge stopnje 25,00 EUR (tar. št. 6002) ter za takso za pritožbo 51,00 EUR, kar skupaj znese 415,48 EUR.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZZZDR.

(3) Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 423/99 z dne 13. 10. 1999.