Jedro

Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka 38 let zaposlena kot vpisničarka na Okrajnem sodišču v Kopru, od tega najmanj od leta 2005 do upokojitve v leta 2017 na nepravdnem oddelku, pred katerim je v teku konkretna zadeva, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh strank postopka.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Kopru je predlagateljica zoper nasprotna udeleženca vložila predlog za sodno ureditev meje.

2. Okrajno sodišče v Kopru je podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Kot razlog je navedlo, da je bila druga nasprotna udeleženka zaposlena kot vpisničarka na Okrajnem sodišču v Kopru od leta 1979 do leta 2017, ko se je upokojila. Najmanj od leta 2005 do upokojitve je opravljala delo vpisničarke na nepravdnem in zapuščinskem oddelku tega sodišča. Nepravdni in zapuščinski vpisnik se nahaja na istem hodniku kot pisarne ostalih zaposlenih na civilnem oddelku, ki so do njene upokojitve z njo vsakodnevno sodelovali, ko so na vpisniku prevzemali pošto in opravljali druga potrebna opravila. Pred upokojitvijo je druga nasprotna udeleženka tudi uvajala sedanjo vpisničarko nepravdnega in zapuščinskega vpisnika kot svojo naslednico na tem delovnem mestu. Ker bi navedene okoliščine tako pri nasprotni stranki (predlagateljici postopka) kot pri širši javnosti lahko vzbudile dvom v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča, predlaga, naj Vrhovno sodišče določi za postopanje in odločanje v tej nepravdni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče. 3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)). Drug tehten razlog, ki utemeljuje prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Takšne okoliščine so po prepričanju Vrhovnega sodišča podane v konkretnem primeru. Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka 38 let zaposlena kot vpisničarka na Okrajnem sodišču v Kopru, od tega najmanj od leta 2005 do upokojitve v letu 2017 na nepravdnem oddelku, pred katerim je v teku konkretna zadeva, bi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh strank postopka. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Piranu.