Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje spremni tako, da mora toženca tožnici iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti nerazdelno plačati še 2.000 EUR zadoščenja z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšano za temeljno obrestno mero, od 28. 6. 2003 dalje pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti. V preostalem se pritožba tožnice zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženca morata tožnici v roku 15 dni nerazdelno plačati 2.674,42 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2007 dalje do plačila ter 349,92 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obresti po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

V preostalem se revizija zavrne.

Toženca morata tožnici v 15 dneh nerazdelno povrniti 219,95 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica se je poškodovala dne 23. 2. 1998. Utrpela je odrgnino desnega kolena, udarnino desne goleni, obtolčenje leve goleni in natrganje mišično tetivnega prehoda leve triglave golenske mišice na prehodu iz mišičnega dela v ahilovo tetivo na medialni strani ter posledično dokaj obsežen izliv krvi v mehke dele poškodovanega področja, zaradi česar ji je bilo pravnomočno prisojeno zadoščenje v višini 5.450 EUR, od tega 2.500 EUR za telesne bolečine, 1.250 EUR za strah in 1.700 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, medtem ko je bil v presežku tožničin zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen.

2. Revizijo je vložila tožnica glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Za vsako od uveljavljenih oblik nepremoženjske škode bi ji morale biti po njenem mnenju priznane odškodnine v višini posamično zahtevanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki po njenem mnenju upravičujejo odškodnino v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine, podrejeno pa razveljavitev. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP).

3. Revizija je bila v skladu s 375. členu ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

4. Revizija je delno utemeljena.

5. V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnica utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njenem mnenju opravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za telesne bolečine in za strah pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedene oblike nepremoženjske škode.

6. Utemeljen pa je revizijski očitek glede odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. V zvezi s tem revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali objektivnega kriterija. Odškodnina, ki sta jo prisodili sodišči, je v primerjavi s podobnimi oziroma primerljivi primeri v sodni praski prenizka.(1) Po oceni revizijskega sodišča je tako primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.700 EUR.

7. Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je razloge za svojo odločitev pojasnilo na tretji do peti strani sodbe, zato revidentka nima prav, da sodbe sodišča prve stopnje ni moč preizkusiti.

8. Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena in prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo kot je razvidno iz izreka te sodbe.

9. V odločitev o pravdnih stroških je revizijsko sodišče poseglo samo toliko, kolikor je zaradi spremembe sodb in zvišane odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti spremenjen uspeh tožnice v pravdi (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Toženca morata tožnici nerazdelno povrniti 3024,34 EUR pravdnih stroškov, ki so ji nastali na prvih dveh stopnjah sojenja ter 219,95 EUR stroškov revizijskega postopka. Pravdni stroški so bili odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 92/97, II Ips 476/98 in II Ips 465/2004.