Jedro

Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev pravice do denacionalizacije. O upravičenosti stranke do denacionalizacije se odloča v za to predvidenem postopku, kot ga določa Zakon o denacionalizaciji; izvedba pravdnega postopka za ugotovitev, ali je tožeča stranka denacionalizacijski upravičenec, bi pomenila nedopusten obid pravil o postopku denacionalizacije.

Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten (le) zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan, povedano drugače: ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde, ta pa je v ugotovitvi, da je tožeča stranka (pričakovana) lastnica nepremičnine, ne spremembe tožbe, je podana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.

Izrek

I. Pritožba zoper II. točko izreka se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper III. in IV. točko izreka se ugodi, izpodbijana odločba se v tem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s sklepom.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s sodbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo: postopek ustavilo v delu, ki se nanaša na parc. št. 158/30 k. o. ... (I. točka izreka); zavrglo tožbo glede zahtevka na ugotovitev, da ima tožeča stranka na nepremičninah parc. št. 157/4 in 158/31, obe k. o. ..., pričakovano lastninsko pravico oziroma pravico do denacionalizacije navedenih nepremičnin v upravnem postopku pred Upravno enoto ... št. D-000 (II. točka izreka); zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev izločitvene pravice tožeče stranke na nepremičninah parc. št. 157/4 in 158/31, obe k. o. ... in zahtevek, da je dolžna tožena stranka v korist tožeče stranke izvesti vsa pravna dejanja, potrebna za uveljavitev izločitvene pravice tožeče stranke na nepremičninah parc. št. 157/4 in 158/31, obe k. o. ..., predvsem podati izjavo volje v denacionalizacijskem postopku, ki se vodi pred Upravno enoto ... št. D-000 (III. točka izreka); tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.180,36 EUR.

2. V dveh ločenih pritožbah se je zoper II., III. in IV. točko izreka izpodbijane odločbe se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožeča stranka, predlagala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, ter ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe ter ugoditev tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v ločenih odgovorih na pritožbi predlagala zavrnitev pritožb, potrditev izpodbijanih delov odločbe sodišča prve stopnje ter povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba zoper II. točko izreka ni utemeljena, pritožba zoper III. in IV. točko izreka pa je utemeljena.

**O delnem zavrženju tožbe**

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe v delu tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev pridobitve pričakovane lastninske pravice oziroma pravice do denacionalizacije, zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Presodilo je, da tožeča stranka od ugotovitve obstoja navedenih pravic oziroma pravnih razmerij ne bi imela pravne koristi, saj ne gre za pravici, ki bi ju bilo mogoče uveljavljati s samostojnim pravovarstvenim zahtevkom.

6. Nedvomno v delu obeh navedenih ugotovitvenih zahtevkov ne gre za ugotovitveni zahtevek, na vložitev katerega bi tožečo stranko napotil specialni predpis in bi se zato obstoj pravnega interesa domneval, za razliko od zahtevka za uveljavitev prerekane izločitvene pravice, katerega materialnopravno podlago predstavlja določba prvega odstavka 310. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (o tem v nadaljevanju). To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna utemeljiti svoj pravni interes in ne zadostuje pritožbena navedba, da bi naj bil pravni interes že na prvi pogled razviden. Prav tako v nasprotju s pritožbeno navedbo višje sodišče zaključuje, da pravnega interesa ni izkazala v tožbi, niti v kateri od naslednjih vlog.

7. Trditve, s katerimi je tožeča stranka šele v pritožbi konkretno utemeljevala svoj domnevni pravni interes, tako pomenijo nedovoljene pritožbene novote, ki se po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP ne upoštevajo.

8. Tožeča stranka pa tudi vsebinsko ni uspela utemeljiti, v čem je njena pravna korist zahtevka za ugotovitev pričakovane lastninske pravice. Sodišče je vsebinsko obravnavalo zahtevek za uveljavitev prerekane izločitvene pravice, kar je mehanizem, s katerim s v skladu z ZFPPIPP prepreči prodaja premoženja, ki je predmet prerekane izločitvene pravice. Tožba na ugotovitev pričakovane lastninske pravice tega sama cilja sama po sebi ne zasleduje, zato tožeča stranka s to navedbo ni dokazala pravnega interesa.

9. Pravilna je tudi presoja, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev pravice do denacionalizacije. O upravičenosti stranke do denacionalizacije se odloča v za to predvidenem postopku, kot ga določa Zakon o denacionalizaciji; izvedba pravdnega postopka za ugotovitev, ali je tožeča stranka denacionalizacijski upravičenec, bi pomenila nedopusten obid pravil o postopku denacionalizacije.

10. Tožeča stranka ni dokazala pravnega interesa, kar je procesna predpostavka za vložitev ugotovitvene tožbe. Zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.

11. Ker v tem delu niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani del odločbe sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo zoper sklep o zavrženju ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP), enako pa velja tudi za toženo stranko in njen odgovor na pritožbo, saj glede na to, da je šlo za odločanje o procesnem vprašanju, ki je v domeni sodišča, odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

**O delni zavrnitvi tožbenega zahtevka**

13. Višje sodišče je pritožbi ugodilo iz razloga, na katerega je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato se do pritožbenih argumentov tožeče stranke posebej ni izreklo, niti se ni izreklo o razlogih sodbe, ne glede na to, kako tehtni so.

14. Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Po tem, ko upravitelj prereka prijavljeno izločitveno pravico, se ta uveljavlja v pravdnem postopku (ali če zakon to posebej določa, v ustreznem drugem sodnem postopku ali postopku pred drugim državnim organom). Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten (le) zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice (prvi odstavek 310. člena v povezavi z 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP; le takšna sodba je tudi listina iz 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi), ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan, povedano drugače: ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde, ta pa je v ugotovitvi, da je tožeča stranka (pričakovana) lastnica nepremičnine, ne spremembe tožbe1, je podana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.2 Tega sodišče prve stopnje ni izvedlo, na nesklepčnost tožbe pa tudi ni opozorila tožena stranka, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v III. točki in IV. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. in 355. člena ZPP).

15. Morebitna odločitev na pritožbeni stopnji bi namreč glede na to, da je pritožbeno sodišče prvič zavzelo stališče o nepravilnosti postavljenega zahtevka, pravdni stranki prikrajšala v pravici do sodelovanja v postopku in pravici do pritožbe. Sodišče prve stopnje naj pred nadaljnjim obravnavanjem zadeve na podlagi 285. člena ZPP tožeči stranki da možnost, da tožbeni zahtevek ustrezno popravi, nato pa o zadevi ponovno razsodi.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka glede razveljavljenega dela odločbe sodišča prve stopnje se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Sklep VSRS II Ips 172/2016 z dne 22. 9. 2016. 2 Sklep VSL I Cpg 188/2019 z dne 26. 5. 2020 in I Cpg 479/2019 z dne 3. 6. 2020.