Up-320/00

20. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., oba iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1228/99 z dne 13. 6. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavna pritožnika izpodbijata sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1228/99 z dne 13. 6. 2000, s katerim je pritožbeno sodišče zavrnilo njuno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Piranu št. P 303/96 z dne 4. 11. 1998. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom ustavnima pritožnikoma (v pravdi tožencema) naložilo, da na vratih gostilne v Portorožu vzpostavita prejšnje stanje, vrneta staro ključavnico in se nadalje vzdržita motenja posesti tožnikov. Ustavna pritožnika navajata, da tožnika, ki v tožbi zaradi motenja posesti nastopata kot posameznika, nimata aktivne legitimacije za tako tožbo, saj je bila najemna pogodba za predmetni lokal sklenjena z družbo Č. d.o.o., katere direktor oziroma družbenik sta tožnika. Višje sodišče je po zatrjevanju ustavnih pritožnikov odločilo drugače kot v podobnih primerih in dalo sodno varstvo tožnikoma, ki bi tudi sicer bila lahko le neposredna posestnika in s tem v manjši meri varovana kot pa ustavna pritožnika, ki sta od začetka najema posredna posestnika, kasneje pa izključna posestnika. S tem naj bi Višje sodišče kršilo človekovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Višjemu sodišču ustavna pritožnika očitata tudi, da ni celovito ovrednotilo in obrazložilo pritožbenih navedb (kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave). Ker je to sodišče posest obravnavalo v ozkih okvirih dejanske oblasti nad stvarjo, tudi ni upoštevalo njunih navedb, da ponovni prevzem neposredne posesti pomeni samopomoč in ne motilno dejanje.

2.Ustavno sodišče ni instanca rednemu sodstvu in se v postopku preizkusa z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali ni z izpodbijano odločitvijo kršena katera od človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3.Svojih trditev, da je sodišče odločilo v tej zadevi drugače kot v drugih podobnih primerih (zatrjevana kršitev pravice iz 22. člena Ustave) ustavna pritožnika z ničimer ne konkretizirata, tako da teh trditev Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Ustavno sodišče ob preizkusu ustavne pritožbe tudi ni ugotovilo, da bi sodišče pri odločanju zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki je v nasprotju z Ustavo, ali da bi bila odločitev tako nerazumna, da bi jo lahko označili za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi sicer lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ustavna pritožnika trdita, da je Višje sodišče kršilo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker ni celovito ovrednotilo in obrazložilo njunih pritožbenih navedb.Ta pravica nalaga sodišču, da se opredeli do tistih navedb, ki so takšne, da bi v primeru, če bi bile utemeljene, odločilno vplivale na potek postopka. Višje sodišče je na takšne navedbe odgovorilo in ustavnima pritožnikoma pojasnilo, o čem se odloča v pravdah zaradi motenja posesti, kdo je v takih pravdah aktivno in pasivno legitimiran ter tudi, zakaj njunega ravnanja ni mogoče šteti za samopomoč. Glede na navedeno tudi zatrjevana kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ni podana.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger