Jedro

Že iz same vsebine prispevka, ki ga je toženka objavila in se nanaša na poslovanje Občine X. ter njeno razpolaganje z nepremičninami v lasti občine, izhaja, da obstoji javni interes, po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti o tem kako je tožnica poslovala z javnimi sredstvi in razpolagala z nepremičninami, ki so v lasti občine.

V obravnavani zadevi gre po presoji sodišča druge stopnje za informacijo o javni zadevi, ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

1.Tožena stranka je dolžna na spletnem portalu "A." (vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1635) v roku 48 ur po pravnomočnosti sodbe v skladu z Zakonom o medijih objaviti odgovor na objavljeno informacijo (članek: "Pod policijskim drobnogledom nov nepremičninski posel Občine X. in B. B." z dne 3. 5. 2024), ki se glasi:

Pojasnilo Občine X. o prodaji zemljišča na smučišču Y (odgovor na objavljen članek "Pod policijskim drobnogledom nov nepremičninski posel Občine X. in B. B." z dne 3. 5. 2024).

Na podlagi 42. člena Zakona o medijih z dokazljivimi navedbami zanikamo, bistveno popravljajmo in dopolnjujemo navedbe o dejstvih in podatkih v prispevku medija A.: "Pod policijskim drobnogledom nov nepremičninski posel Občine X. in B. B.".

V Občini X. (v nadaljevanju X.) smo z namenom vzpodbujanja turistične in gostinske dejavnosti že v letu 2020 pristopili k pripravi idejnih zasnov za objekte in površine za turizem na Z, ki bi lahko bile ustrezne podlage za razvoj turizma. V pripravo teh idejnih zasnov smo vključili vse deležnike na območju in širšo zainteresirano javnost ter idejne zasnove tudi večkrat javno predstavili - prva javna predstavitev je bila, 24. 11. 2021, kateri so sledile še druge: Strokovni posvet: Infrastruktura za razvoj .../, OPT (Objekti in površine za turizem) Z - idejna zasnova, Javna razgrnitev projektne dokumentacije za odstranitev in gradnjo novih objektiv za gostinsko in servisno ponudbo na Y.

Slednje dokazuje napačno poročanje medija, da naj bi X. interesentom zamolčala o pridobivanju predmetnih idejnih zasnov, saj so pred tem potekale različne predstavitve za širšo javnost.

Občinski svet X. je 17. 2. 2022, na 20. seji, sprejel Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem X. za leto 2022 (v nadaljevanju Načrt), ki je vseboval v delu "Načrt razpolaganja z zemljišči" parceli št. 434/42 in 434/44 (danes 434/84 in 434/74), k.o. .... Takrat je bila tudi že v opisu predvidena parcelacija.

Na podlagi sprejetega Načrta so sledile naslednje aktivnosti v zvezi s prodajo predmetnih zemljišč:

-1. 7. 2022 je občinska uprava pristopila k pripravi Poročila o ocenjevanju vrednosti nepremičnine (zemljišč). Predmetni parceli je pooblaščeni ocenjevalec ocenil na vrednost 42.000 EUR.

-28. 7. 2022 je bila na spletni strani X. (Javna dražba za prodajo nepremičnin Občine X.) več kot 1 mesec objavljena namera pred izvedbo dražbe.

-1. 9. 2022 ob 12.00 je bila izvedena predmetna javna dražba, ki se je je udeležil en dražitelj podjetje C. d.o.o., s ponudbo za nakup zemljišč po izklicni ceni.

-Od 1. 9. do 23. 12. 2022 se sledili postopki priprave zapisnika, sklep o javni dražbi, sklenitev kupoprodajne pogodbe, plačilo kupnine, izdaja zemljiško knjižnega dovolila, sklep o vknjižbi lastninske pravice in davčna potrditev kupoprodajne pogodbe.

X. je pristopila k prodaji predmetnih zemljišč z javno dražbo, kot najbolj odprto obliko načina prodaje in z vso skrbnostjo. Namera izvedbe javne dražbe je bila objavljena več kot 1 mesece na spletni strani X., ki omogoča e-obveščanje vsem zainteresiranim k spremljanju aktualnih objav. Zemljišči sta bili prodani skladno s pogoji javne dražbe.

Na zemljišču, ki ga je X. prodajala z javno dražbo, ne stoji gostinski objekt, kot je bilo napačno navedeno v prispevku. Na sosednjem zemljišču, ki je v zasebni lasti, pa stoji premični gostinski objekt, ki ni in nikoli ni bil v lasti X.

X. je 20. 11. 2023 prejela pobudo podjetja C. d.o.o., ki je dolgoletni lastnik premičnega gostinskega objekta s teraso ob predmetnih zemljiščih, za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu za gradnjo večsedežnice s smučiščem I (v nadaljevanju URN). Pobudnik spremembe je tudi nosilec stroškov sprememb in dopolnitev prostorskega akta. Trenutno veljaven URN že obravnava izgradnjo večsedežnice s smučiščem, ureditve, povezane z obstoječim smučiščem in spremljajoče objekte.

Predlagane spremembe in dopolnitve URN se nanašajo na del območja URN, in sicer na območje oskrbnega centra, ki se do danes ni zgradil. Zato se bi po predlogu sprememb in dopolnitev URN namesto oskrbnega centra omogočila gradnja nove gostinske stavbe s prenočišči.

X. vse postopke vodi v skladu z veljavnim Zakonom o urejanju prostora ter področno zakonodajo, zato ostro zavrača vsa namigovanja o favoriziranju katerega koli investitorja.

X. ni seznanjena z namigovanji v prispevku, da naj bi o tem in o številnih drugih primerih nadzorni odbor (NO) obvestil Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki naj bi celotno zadevo odstopila policiji. Nadzorni odbor Občine X. za prodajo zemljišč iz prispevka ni opravljal nadzora nad predmetnim pravnim poslom, zato ne more biti s postopkom prodaje seznanjen. Po podatkih prejetih od KPK, le-ta ni prejela nobene prijave v zvezi s tem zemljiščem, ampak z drugimi zemljišči, ki so bila prodana na javni dražbi v januarju 2024.

Glede navedbe v prispevku, da županja B. B. prodaje ne želi komentirati, dodajamo, da medij A. ni nikoli zahteval komentarja županje ali X. v zvezi s prodajo predmetnih zemljišč. Zato takšne navedbe ostro zavračamo, saj ustvarjajo zavajajoč vtis, da se občina ni nikoli odzvala na morebitno novinarsko vprašanje v zvezi s prodajo zemljišč.

Zavračamo tudi navedbe, da naj bi županja plačala manj od ocenjene vrednosti stanovanja, ki ga je pred tem od občine kupila njena sorodnica. Županja ni sodelovala na javni dražbi in ni kupila stanovanja od X. Stanovanje je bilo prodano po pogojih javne dražbe, kjer je določena izklicna in ne ocenjena vrednost. Stanovanje se je predhodno prodajalo že na dveh javnih dražbah ter se je v okviru tretje javne dražbe izklicna cena, skladno z 2. odstavkom 53. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, znižala za 15 % (zakon omogoča znižanje do 30 %).

Večkrat smo priča objavam prispevkov določenih medijev brez predhodno podanih novinarskih vprašanj, ki bi izkazovala resno namero po vsestranski preveritvi vseh dejstev in okoliščin. Zato ponovno zavračamo vse očitke o nepravilnem poslovanju X.

X.

2.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v celoti povrniti njene pravdne stroške.

II.Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki 298,65 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke za objavo odgovora na objavljeno informacijo v celoti zavrne. V zvezi s stroški je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v celoti povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe.

2.Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica), in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po stališču pritožbe Zakon o medijih (v nadaljevanju ZMed) ne opredeljuje kaj je javni interes, zato njegovo vsebino na podlagi trditvene podlage ugotavlja in presoja sodišče ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega primera in tehtanju obeh konkurenčnih si pravic. Tožnica je opozorila, da ni v interesu javnosti, da tožena stranka (v nadaljevanju toženka) navaja neresnične trditve, obrekuje in zavaja javnost z neresničnimi informacijami, ki so izključno namenjene diskreditiranju tožnice. Zato po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje neutemeljeno navaja, da s tem izkazuje zgolj osebni interes tožnice. Navedeno ne drži, saj je v interesu javnosti, da se je ne zavaja z neresničnimi podatki o javnih zadevah, ki se tičejo njihovega kraja, kjer stalno in začasno prebivajo. V interesu javnosti je, da je seznanjena z objektivnimi dejstvi o javnih zadevah, saj bi drugače mediji s svojim vplivom lahko povsem izkrivljali resnico, ustavna pravica do odgovora pa bi bila na tak način popolnoma izvotljena. Nikakor se tožnica ne more strinjati z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da bi v primeru, če bi ugodilo tožbenemu zahtevku, spremenilo pravico do odgovora v pravico tožnice do dostopanja do medija. V obravnavani zadevi ne gre za nobeno vsiljevanje vsebine medijem, ampak zgolj za objektiven odgovor tožnice na vsebino, ki jo je o javni zadevi v članku 3. 5. 2024 zapisala toženka. Odgovor tožnice pomeni le reakcijo na informacijo, iz česar sledi, da je odgovor tožnice le bistveno zanikanje, dopolnjevanje in popravljanje navedb o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji. Na ta način tožnica tudi zasleduje svojo ustavno pravico do odgovora, ki bi ji morala biti zagotovljena vsaj v sklopu sodnega varstva. V tem oziru je tožnici potrebno priznati pravico do odgovora na objavljeno informacijo, saj slednja s tem varuje javni interes po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah. V obravnavani zadevi pravica do svobode izražanja ne more prevladati nad pravico do odgovora, saj interes javnosti po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja, ki je bila v obravnavani zadevi zlorabljena na nedopusten način. Prispevek s strani toženke ni zapisan v okviru dopustne kritike, ampak predstavlja neposredno navajanje neresnic, obrekovanje, zavajanje javnosti, kar pomeni, da je prišlo s strani toženke pri izvrševanju svobode izražanja do tako pomanjkljive in napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanika. V zadevi II Ips 71/2015 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zapisalo, da tisti, ki je bil z objavo obvestila prizadet v svojih pravicah ali interesih, ima pravico, da se o spornih obvestilih izjavi na enakovrednem mestu po metodi: "naj se sliši tudi druga stran". Tožnica se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da naj bi odgovor na objavljeno informacijo predstavljal bistvene dopolnitve navedb iz članka. Sodišče prve stopnje tožnici priznava, da so v odgovoru zapisane dokazljive navedbe, vendar slednje naj ne bi bistveno dopolnjevale dejstev in podatkov iz članka z dne 3. 5. 2024. Po mnenju pritožbe to nikakor ne drži, saj odgovor v bistvu ne ponavlja navedb iz članka, ampak jih v bistvenem dopolnjuje in popravlja. Tožnica je v svojem odgovoru obrazložila napačno poročanje medija A., in sicer je z dokazljivimi navedbami pojasnila popolno transparentnost in zakonitost v članku obravnavanega nepremičninskega posla. S svojim odgovorom tožnica v bistvenem popravlja napačne navedbe in sporočilo medija, A., saj v odgovoru na podlagi objektivnih dejstev pojasni, da ni bilo pri obravnavanem nepremičninskem poslu nobenih nepravilnosti, ki jih povsem pavšalno in senzacionalistično na nedopusten način predstavi članek toženke. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje spregledalo, da odgovor na objavljeno informacijo sporoča bistveno dopolnitev članka z dne 3. 5. 2024, saj je v odgovoru kronološko obrazložena transparentnost in zakonitost delovanja tožnice pri prodaji nepremičnin, v katero dvomi toženka v članku z dne 3. 5. 2024. Predmetni članek polemizira tudi s kazensko odgovornostjo tožnice in njene županje. Na to kaže že naslov članka "Pod policijskim drobnogledom nov nepremičninski posel Občine X. in B. B.". Toženka posledično tudi ni izkazala odklonitvenega razloga za zavrnitev objave odgovora. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno menilo, da je podan odklonitveni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Tožnica poudarja, da njen odgovor vsebuje bistvene dopolnitve objavljene informacije, ki zasledujejo javni interes. Tožnica vztraja, da je sporna informacija, kot tudi zahtevan odgovor, ustrezata kriteriju iz prvega odstavka 42. člena ZMed in upravičujeta poseg tožnice v ustavno pravico iz 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Tožnica predlaga, da sodišče zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Po določbi drugega odstavka 44. člena ZMed se v sodnih sporih v zvezi z objavo popravka ali odgovora smiselno uporabljajo določbe ZPP. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ni pa pravilno uporabilo materialnega prava, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

7.Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je toženka odgovorna urednica spletnega portala A., ki je 3.5.2024 objavil članek z naslovom, "Pod policijskim drobnogledom nov nepremičninski posel Občine X. in B. B. ", da je tožnica 8.5.2024 najprej zahtevala objavo popravka, ki ga je toženka 24.5.2024 zavrnila, nato pa je 28.5.2024 zahtevala objavo odgovora na objavljeno informacijo. Toženka je zahtevo za odgovor prejela 14.6.2024, ki jo je 15.6.2024 zavrnila. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo, da je tožnica obravnavano tožbo vložila pravočasno (8. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Sodišče druge stopnje kot pravilne povzema ugotovitve sodišča prve stopnje, da zahtevan odgovor tožnice ni predolg (6. alineja prvega odstavka 31. člena v zvezi s tretjim odstavkom 43. člena ZMed).

8.Po določbi 42. člena ZMed je pravica do odgovora namenjena zagotavljanju javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah. Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji.

9.Po presoji sodišča druge stopnje je tožnica dokazala, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za objavo zahtevanega odgovora na objavljen prispevek toženke. Tožnica je, upoštevaje okoliščine primera, v zadostni meri konkretizirala obstoj javnega interesa za objavo odgovora na objavljeno informacijo toženke. Toženka je v obravnavanem prispevku pisala o spornem nakupu občinskega stanovanja, o prodaji 1.200 kvadratnih metrov velikega stavbnega zemljišča na Y, o prejeti kupnini za nepremičnino na Y, o tem, da se občina naj ne bi posebej trudila pri oglaševanju prodaje oziroma iskanju potencialnih kupcev, ki jim bi naj zamolčala, da je leta 2021 pridobila idejne zasnove za objekte in površine za turizem na Z tudi za zemljišče, ki ga je prodajala. Nadalje je toženka v obravnavanem prispevku zapisala, da če bi potencialni investitorji vedeli, da je v X naprodaj turistično zanimivo zemljišče za katerega je Občina X. pripravljena celo spremeniti prostorske akte, po katerih bi na njem zgradili apartmajsko gostinski objekt, bi bila tudi kupnina, ki jo je Občina X. iztržila višja. Že iz same vsebine prispevka, ki ga je toženka objavila in se nanaša na poslovanje Občine X ter njeno razpolaganje z nepremičninami v lasti občine, izhaja, da obstoji javni interes, po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti o tem kako je tožnica poslovala z javnimi sredstvi in razpolagala z nepremičninami, ki so v lasti občine. Občine so pravne osebe javnega prava, ki so zadolžene za izvajanje nalog v javnem interesu. Teme o katerih je pisala toženka v obravnavanem prispevku so v interesu javnosti kot celote, predvsem pa občanov Občine X., saj se tičejo razpolaganja z premoženjem Občine X. (lokalne skupnosti) in niso le v interesu ozke skupine ljudi. Zato je pravica tožnice, da odgovori na navedbe v obravnavanem prispevku toženke, ki se nanašajo na vrednote družbe in lokalne skupnosti kot celote, v javnem interesu. Pisanje o poslovanju občine in ravnanju z javnim denarjem in zatrjevanja o prodaji občinskega zemljišča, že po naravi stvari predstavlja temo, ki je v interesu javnosti. Povedano drugače javnost ima interes, da izve kakšen je odgovor Občine X. na pisanje toženke.

10.Tožnica v zahtevanem odgovoru na objavljeno informacijo toženke z dokazljivimi navedbami zanika in bistveno popravlja navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji. Med drugim zanika navedbe toženke glede zemljišča, ki ga je Občina X. prodajala na javni dražbi: "Na zemljišču, ki ga je X prodajala z javno dražbo, ne stoji gostinski objekt, kot je bilo napačno navedeno v prispevku. Na sosednjem zemljišču, ki je v zasebni lasti, pa stoji premični gostinski objekt, ki ni in nikoli ni bil v lasti X". Nadalje zanika navedbe toženke v zvezi s Komisijo za preprečevanje korupcije: "Po podatkih prejetih od KPK, le-ta ni prejela nobene prijave v zvezi s tem zemljiščem, ampak z drugimi zemljišči, ki so bila prodana na javni dražbi v januarju 2024". Tožnica v odgovoru tudi zanika navedbe toženke v zvezi z oceno vrednosti stanovanja, ki bi naj kasneje prešlo v last županje: "Zavračamo tudi navedbe, da naj bi županja plačala manj od ocenjene vrednosti stanovanja, ki ga je pred tem od občine kupila njena sorodnica. Županja ni sodelovala na javni dražbi in ni kupila stanovanja od X. Stanovanje je bilo prodano po pogojih javne dražbe, kjer je določena izklicna in ne ocenjena vrednost. Stanovanje se je predhodno prodajalo že na dveh javnih dražbah ter se je v okviru tretje javne dražbe izklicna cena, skladno z 2. odstavkom 53. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, znižala za 15 % (zakon omogoča znižanje do 30 %)

11.ZMed v 31. členu v zvezi s tretjim odstavkom odstavkom 43. člena določa primere, ko odgovornemu uredniku ni treba objaviti odgovora na objavljeno informacijo1. Glede na vse obrazloženo, ko iz celotnega odgovora tožnice predvsem izhaja, da zanika navedbe v prispevku toženke, ni podanega nobenega razloga naštetega v 31. členu ZMed, ki bi omogočal toženki, da ne bi rabila objaviti zahtevanega odgovora.

12.40. člen URS zagotavlja tožnici pravico do popravka in odgovora, hkrati pa 39. člen URS toženki zagotavlja svobodo izražanja. Po presoji sodišča druge stopnje ustavno varovana pravica tožnice do odgovora na objavljeno informacijo toženke, v obravnavani zadevi, glede na okoliščine primera, pretehta nad pravico toženke do svobode izražanja. V obravnavani zadevi gre po presoji sodišča druge stopnje za informacijo o javni zadevi, ki je za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranski predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja2. Kot je sodišče druge stopnje že obrazložilo je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih, ki jih je objavila toženka zanikajo, bistveno popravijo ali dopolnijo z dokazljivimi navedbami. Pravica toženke do svobode izražanja z objavo zahtevanega odgovora, ob upoštevanju vsebine le tega, ne bo v takšni meri prizadeta, da bi jo bilo potrebno postaviti pred pravico tožnice, da odgovori na objavljeno informacijo, ki je v javnem interesu.

13.Ker toženka v obravnavanem postopku ni uspela je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tudi v stroškovnem delu. Po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. O višini stroškov bo po določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

14.Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP).

15.V skladu s drugim odstavkom 165. člena ZPP je treba odločiti še o pritožbenih stroških. Tožnica je s pritožbo uspela, zato ji je toženka dolžna povrniti pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP), in sicer 400 točk za redno pravno sredstvo (tar. št. 22/1 OT), povečano za 2 % za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) in 22% DDV (drugi odstavek 12. člena OT), kar znaša, ob upoštevanju sedanje vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) 298,65 EUR. Sodišče druge stopnje tožnici ni priznalo, s pritožbo priglašene nagrade za konferenco in pregled listin, saj je ta nagrada, v skladu z ustaljeno sodno prakso, že zajeta v nagradi za redno pravno sredstvo. Če zavezanec stroškov postopka v določenem roku ne povrne, pride v zamudo in poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

Po določbi 31. člena v zvezi s s tretjim odstavkom 43. člena ZMed mora odgovorni urednik objaviti popravek, razen v naslednjih primerih: - če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba, - če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu,- če bi bila objava popravka v nasprotju z zakonom,- če zahteve za objavo popravka s strani državnega organa oziroma pravne osebe ni podpisala pooblaščena oseba ali oseba, ki bi bila s strani tega organa oziroma pravne osebe pooblaščena za odnose z javnostmi, če je popravek napisan žaljivo, če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša,- če je bila zahteva za objavo popravka dana po preteku roka iz drugega odstavka 26. člena tega zakona,- če je bila zahtevana objava popravka z isto vsebino, kot jo ima zahtevani popravek, o katerem teče spor pred sodiščem zaradi zavrnitve ali neustreznosti načina njegove objave.

Glej Sodbo II Ips 1165/2008.