Jedro

Po oceni Vrhovnega sodišča zgolj okoliščina, da je pooblaščenec stranke v (sodnem) sporu glede odpovedi delovnega razmerja v zvezi z delom pri pristojnem sodišču, v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pristojno Okrajno sodišče v Piranu predlaga prenos pristojnosti „na drugo stvarno pristojno sodišče izven koprskega okrožja“. V predlogu navaja, da je bil pooblaščenec tožeče stranke A. A. višji pravosodni svetovalec (strokovni sodelavec) na področju pravdnih zadev, po prenehanju delovnega razmerja pa je proti Okrajnem sodišču v Piranu oziroma Okrožnem sodišču v Kopru vložil najprej dne 27. 10. 2015 zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, ki jo zaradi reševanja pritožbe obravnava Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, in kasneje tožbo na Delovno sodišče v Kopru zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Zato naj bi bil po oceni predlagatelja podan tehten razlog za delegacijo pristojnosti.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopka v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.(1) Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu z načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, lahko pa nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Pri tem je treba upoštevati, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo glede na pravila o krajevni pristojnosti, izjeme pa je treba razlagati restriktivno.

4. Po oceni Vrhovnega sodišča zgolj okoliščina, da je pooblaščenec stranke v (sodnem) sporu glede odpovedi delovnega razmerja v zvezi z delom pri pristojnem sodišču, v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti. Sodnik ali sodnica pristojnega sodišča bo moral(a) v vsakem primeru odločiti o spornem razmerju pravdnih strank neodvisno in nepristransko, pri čemer bo vezan(a) na Ustavo in zakon.(2) Zaradi tega je tudi na načelni ravni popolnoma odveč skrb (implicirana v predlogu), da bi bilo lahko z odločanjem pristojnega sodišča karkoli narobe.

Op. št. (1): Primerjaj določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Op. št. (2): Primerjaj določbo 3. člena Zakona o sodiščih (ZS).