Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto z dne 7. 9. 2009, o dovolitvi izvršbe, s katerim je prvostopni organ odločil, da je postala izvršljiva 1. točka izreka odločbe gradbenega inšpektorja z dne 10. 2. 2009, v kateri je bila tožniku naložena odstranitev objekta ter vzpostavitev prejšnjega stanja, in da se dovoljuje njena izvršba, ter da mora tožnik naloženo obveznost izvršiti v dodatnem roku enega meseca, sicer bo izvršbo opravil pooblaščen izvajalec. Tožena stranka je z odločbo z dne 9. 10. 2009 tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep o dovolitvi izvršbe zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu določbe 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. 3. Tožnik v pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in napačno uporabo materialnega prava. Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je dokončni upravni akt, s katerim se posega v njegov pravni položaj in s katerim je bilo odločeno o njegovi obveznosti, saj mu je bilo naloženo, da v dodatnem roku izpolni odrejeno obveznost. Torej gre za situacijo iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in bi sodišče moralo o tožbi meritorno odločiti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o tožnikovi obveznosti in stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ne gre za upravni akt v smislu določbe 2. člena ZUS-1 je pravilno.

6. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba (izvršilni naslov), izdana v inšpekcijskem postopku, s katero so bili tožniku odrejeni inšpekcijski ukrepi, postala izvršljiva, uvedel je izvršbo, tožniku določil še dodatni rok za izpolnitev ter ga opozoril, da bo v primeru nespoštovanja odrejenih obveznosti izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec del. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sklep o dovolitvi izvršbe skladen z izvršilnim naslovom. Tožnik v pritožbi tudi ne zatrjuje, da bi sporni objekt odstranil in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjuje nobenega konkretnega posega v svoje pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč samo navaja, da izpodbijani akt posega v njegov pravni položaj, saj mu je v dodatnem roku naloženo, da izpolni odrejeno obveznost. Ta navedba pa ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi, saj, kot je že pojasnjeno, je bila odstranitev objekta naložena z inšpekcijsko odločbo – izvršilnim naslovom.

7. Izpodbijani prvostopni upravni akt tako po presoji Vrhovnega sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba z dne 10. 2. 2009, s katero je bila tožniku med drugim naložena obveznost odstranitve nelegalno zgrajenega objekta na tujem zemljišču. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam.

8. Pravilno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba proti tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu, ker ta ne spoštuje obveznosti, ki mu jo je izrekel gradbeni inšpektor, ne sodi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in zavrglo tožbo.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.