Jedro

V skladu s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je namreč potrebno storilcu zagotoviti pošteno sojenje. Slednje je bilo storilčevi obrambi onemogočeno s tem, ko sodišče prve stopnje o naroku zaslišanje prič – poslujočih policistov, ki je bil izveden 2. 3. 2021, ni obvestilo storilčevega zagovornika, s tem pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni Policijske postaje ... št. 0000120923416 z dne 4. 3. 2020 kot neutemeljeno in storilcu naložilo plačilo sodne takse v višini 120,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter zmotne uporabe materialnega prava (1. in 2. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se zahtevi za sodno varstvo ugodi, podredno pa se zavzema za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi se storilcu očita, da je 4. 3. 2020 ob 10.35 uri prehiteval pred seboj vozeče vozilo pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne varnostne razdalje, nato pa pri vključevanju nazaj na smerno vozišče prevozil neprekinjeno ločilno črto ter se na svoje smerno vozišče vrnil v samem nepreglednem ovinku.

5. Ker je storilec v zahtevi za sodno varstvo zanikal, da bi pred seboj vozeča vozila prehiteval na način, kot se mu očita v plačilnem nalogu, in predlagal zaslišanje priče – za njim vozečega voznika, je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek po določilih o rednem sodnem postopku. Pri tem je najprej zaslišalo storilca, ki je ob zaslišanju 26. 10. 2020 izjavil, da želi biti obveščen o posameznih procesnih dejanjih. Sodišče prve stopnje je nato razpisalo narok za zaslišanje priče – poslujočih policistov za 23. 11. 2020. O tem procesnem dejanju je obvestilo tako storilca kot njegovega zagovornika, vendar zaslišanje nato zaradi ukrepov sprejetih zaradi epidemije ni izvedlo. Prav tako ni bilo izvedeno zaslišanje istih prič 28. 1. 2021, o katerem sta prav tako bila obveščena tako zagovornik kot storilec. Poslujoča policista sta bila tako zaslišana 2. 3. 2021, o čemer pa je bil obveščen le storilec, ne pa tudi njegov zagovornik. Čeprav iz odredbe o razpisu naroka na listni št. 24 spisa izhaja, da naj bi bilo poslano tudi vabilo zagovorniku, v spisovnem gradivu ni mogoče najti obvestila, niti vročilnice, ki bi izkazovala vročite obvestila o izvajanju zaslišanja prič z dne 2. 3. 2021 zagovorniku. Zagovornik in storilec sta bila nadalje obveščena o naroku za zaslišanje priče R. K., ki je bilo izvedeno 10. 3. 2021 in zagovornik se je tega zaslišanja udeležil, kot izhaja iz zapisnika na listni št. 35. Ni pa izkazano, da bi ob izvedbi tega zaslišanja zagovornik bil opozorjen na to, da je bilo že izvedeno zaslišanje poslujočih policistov in da bi bila zagovorniku predočena listina pod prilogo C1, ki jo je v spis vložila zaslišana policistka. Zagovornik tako v pritožbi utemeljeno navaja, da ni bil vabljen na zaslišanje prič, ter da mu je s tem bila kršena pravica do sodnega varstva oziroma pravice do poštenega postopka. V skladu s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je namreč potrebno storilcu zagotoviti pošteno sojenje, katerega bistvo je, da so mu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka, sodeluje pri izvedbi dokazov in v okviru tega tudi postavlja vprašanja pričam. Slednje je bilo storilčevi obrambi onemogočeno s tem, ko sodišče prve stopnje o naroku zaslišanje prič – poslujočih policistov, ki je bil izveden 2. 3. 2021, ni obvestilo storilčevega zagovornika, s tem pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1. 6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zagovornikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj ugotovljene kršitve glede na njeno naravo samo ne more odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje storilca in njegovega zagovornika seznaniti z izvedenim zaslišanjem in dokazi, ki so bili v spis naknadno vloženi, jih pozvati, da se o izvedenih dokazih izjavita in podata morebitne dodatne dokazne predloge v postavljenem roku, nato pa ponovno odločiti o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo.