Jedro

Družbeniki, ki zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku prevzamejo obveznost plačila njenih obveznosti, so glede prevzetih obveznosti pravni nasledniki družbe.

Prenehanje družbe ima za posledico prekinitev pravdnega postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Če je predmet spora obveznost, ki so jo zaradi prenehanja družbe po skrajšanjem postopku prevzeli družbeniki, se postopek nadaljuje po prvem odstavku 215. člena ZPP proti njima.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP/77. Tožeča stranka je vložila tožbo proti (prvotno) toženi stranki S. d.o.o., P. Po razpisu glavne obravnave je pravni zastopnik tožene stranke sodišču sporočil, da tožene stranke ni več.

Sodišče je ugotovilo, da je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi prenehanja po skrajšanem postopku, obveznost plačila morebitnih njenih obveznosti pa je prevzel (edini) družbenik SGP ... d.d. Zato je tožeča stranka za nadaljnji postopek navedla kot toženo stranko omenjeno delniško družbo.

(Sedanja) tožena stranka je ugovarjala, da ni pravna naslednica prvotne tožene stranke. Zato označba, da je ona tožena stranka, ni poprava tožbe ampak subjektivna sprememba tožbe, na katero ne pristaja. Podrejeno uveljavlja zamudo roka za uveljavljanje tožbenega zahtevka proti njej.

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo izreklo, da je SGP ... d.d. pasivno legitimirana v tej pravdi. Takšno odločitev je utemeljilo z dejstvom, da je (sedanja) tožena stranka prevzela obveznost plačila morebitnih obveznosti prvotno tožene stranke. Zato ne gre za subjektivno spremembo tožbe, za kar bi bila potrebna privolitev nove tožene stranke, ampak za popravo tožbe.

Pritožbeno sodišče se je s stališčem sodišča prve stopnje strinjalo, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo navajajoč, da uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Bistvo revizijskih navedb je trditev, da prevzem obveznosti po 394. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS štev. 30/93...6/99; v nadaljevanju: ZGD)) ni pravno nasledstvo, ampak prevzem dolga po 446. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ štev.

29/78...57/89). Ali uveljavlja s tem zmotno uporabo materialnega prava, ali bistveno kršitev določb pravdnega postopka - prvega stavka drugega odstavka 192. člena ZPP, ali pa oboje, tožena stranka ne pove. Domnevati je možno, da oboje.

V postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (394. do 398 ter 456. člen ZGD) družba preneha z vpisom izbrisa družbe iz sodnega registra (primerjaj: 398. člen ter - "a contrario" - prvi odstavek 3. člena ZGD). Družba, ki preneha po skrajšanem postopku, nima univerzalnega pravnega naslednika. Predpostavka prenehanja družbe po skrajšanem postopku pa je obvezen prevzem morebitnih neplačanih obveznosti družbe s strani družbenikov, ki jih lahko upravičenci uveljavljajo v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra (456. člen ter prvi in drugi odstavek 394. člena ZGD). To pomeni, da so družbeniki, ki so plačilo teh obveznosti prevzeli, glede njih nasledniki družbe, ki je prenehala.

Vpis izbrisa prvotne tožene stranke iz sodnega registra, ki je pomenil njeno prenehanje, je imel za posledico prekinitev pravdnega postopka po tretji točki 212. člena ZPP. Prekinjeni postopek pa se je nadaljeval proti sedanji toženi stranki z dnem, ko ji je sodišče potem, ko jo je tožeča stranka označila kot toženo stranko, vročilo vabilo na glavno obravnavo (prvi odstavek 215. člena ZPP).

Izhajajoč iz navedenega sicer gre za subjektivno spremembo tožbe na pasivni strani, vendar ne za subjektivno spremembo tožbe iz 192. člena ZPP, katere predpostavka je privolitev toženca. Gre za subjektivno spremembo tožbe, ki je posledica prenehanja dotedanje tožene stranke. Tej pa se pravni naslednik obveznosti dotedanje tožene stranke ne more upreti po določbi drugega odstavka 192. člena ZPP. Ker pa gre samo za nadaljevanje že začetega postopka, mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.

Iz navedenega sledi, da na podlagi uveljavljanih revizijskih razlogov reviziji ni mogoče ugoditi. Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo obstoja revizijskih razlogov, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijo tožene stranke zavrnilo (393. člen ZPP).