Jedro

Pri novi razdelitvi zemljišč lahko komasacijski udeleženec uspešno uveljavlja le ugovore v okviru zakonskih meril, določenih za novo razdelitev, tj. da se mu dodeli čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti, z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja glede površine in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila tožnikovi pritožbi in v delu, ki se nanaša na tožnika odpravila odločbo Komiteja za gospodarstvo in planiranje občine z dne 31.1.1989 in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi odločbe ugotavlja, da so tožniku bile dodeljene parc. št. 2643, 2644, 2774 in 2784 in parc. št. 4416, 4480 in 4642 v zameno za v komasacijski sklad vloženih 8 parcel v eno k.o. in 8 parcel v drugo k.o.. Glede na pritožbene ugovore je v pritožbenem postopku po opravljenem ogledu podal mnenje izvedenec kmetijske stroke dipl. ing. A.E., na podlagi katerega tožena stranka ugotavlja, da je tožnik v komasacijski sklad vložil zemljišča v skupni površini 30.715 m2 in skupni vrednosti 7,266.078 c.e., iz komasacijskega sklada pa mu je bilo dodeljeno zemljišče v izmeri 27.957 m2 in skupni vrednosti 6.296.063 c.e.. Ob upoštevanju odbitka za skupne namene, ki znaša na obravnavanem območju 5,3 %, ima tožniku dodeljeno zemljišče za 3,9 % manjšo površino in za 8,5 % manjšo vrednost kot vloženo zemljišče. Ugotovljena razlika v vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem tako presega v 2. odstavku 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (p.b., Uradni list SRS, št. 17/86) dopustno odstopanje za največ 5 %, zato je odločba iz tega razloga nezakonita. Ostale pritožbene ugovore je zavrnila z obrazložitvijo, da razlika v površini med vloženim in dodeljenim zemljiščem ne presega dopustnega odstopanja, ki po 2. odstavku 89. člena cit. zakona znaša 15 %. Dodeljena parc.št. 2774 ima ustrezen dostop po javni poti. Zakon komasacijskemu udeležencu tudi ne daje pravice za dodelitev vloženega zemljišča, saj je komasacijski udeleženec upravičen le do dodelitve čimbolj zaokroženega zemljišča približno enake površine in enake vrednosti kot so vložena zemljišča. Tožnik v tožbi navaja, da so vložene parc. št. 866, 883 in 928 prvotno bile razvrščene v B vrednostni razred, po cenitvi v pritožbenem postopku pa so razvrščene v C vrednostni razred.

Uvrstitev teh parcel v C vrednostni razred je napačna, saj ležijo na sončni legi in je globina ornega pasu globoka. Prevrednotenje je očitno izvedeno z določenim namenom in je tako tožnik v neenakopravnem položaju z drugimi udeleženci v tej tabli, ki so očitno pridobili glede na prvotno razvrstitev zemljišč. Dodeljena parc.št. 2774 je precenjena. Njena lega je namreč izpostavljena burji, uničene so prvotne terase, ima nepravilno obliko ter samo en dostop. Parcela št. 2643 leži v tabli, v kateri tožnik ni vlagal v komasacijski sklad in je prav tako nepravilne oblike, na eni strani jo omejuje potok in ima visoko brežino, tanko plast orne zemlje in je izpostavljena burji. Dodeljene parc. št. 2643, 2644 in 2774 so za tožnika brez vrednosti, saj se njihova kvaliteta ne more primerjati z vloženimi parc. št. 866, 883 in 928, ki so predstavljale zaokroženo celoto in komasacija ni bila potrebna. Sicer bi tožniku lahko bile dodeljene parcele, ki so na novo nastale na navedenih parcelah.

Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za novo razdelitev zemljišč, o kateri je bilo odločeno na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86, p.b. št. 17/86), ki je bil med upravnim sporom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-184/94 z dne 14.9.1995 (Uradni list RS, št. 58/95). Toda med upravnim sporom je bil uveljavljen tudi nov Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96), ki v prehodni določbi 1. odstavka 115. člena določa, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi. Navedeno pravno stanje je sodišče moralo upoštevati pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe.

Z izpodbijano odločbo je odpravljena odločba prve stopnje v delu, ki se nanaša na tožnika in v tem delu zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje. V ponovnem postopku bo organ prve stopnje moral dati tožniku možnost sodelovanja v postopku in bo tako lahko tožnik uveljavljal vse ugovore v zvezi z novo razdelitvijo zemljišč vključno glede ugotovljene nižje vrednosti vloženih parc. št. 866, 883 in 928, ki tudi sicer ni obrazložena. Vendar po presoji sodišča ta kršitev pravil postopka ni vplivala na rešitev zadeve, saj je bila zadeva vrnjena v nov postopek ravno zato, ker ugotovljena razlika v vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem presega dopustno odstopanje, določeno z zakonom. Vse ugovore bo organ prve stopnje moral presoditi in o novi razdelitvi zemljišč odločiti v skladu z določbo 2. odstavka 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, p.b. št. 17/86), kot to pravilno nalaga tožena stranka. Identična cit. določbi je tudi določba 1. odstavka 65. člena sedaj veljavnega ZKZ. Sprejeto odločitev bo organ prve stopnje moral obrazložiti tako, da bo odločbo mogoče preizkusiti (2. odstavek 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP).

Tožnik pa se mora tudi zavedati, da pri novi razdelitvi zemljišč lahko uspešno uveljavlja le ugovore v okviru zakonskih meril določenih za novo razdelitev zemljišč, t.j., da se mu dodeli čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti, z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja glede površine in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem. Tako v zakonu ni podlage za zahtevo na dodelitvi oziroma vrnitvi v komasacijski sklad vloženih zemljišč, kot to pravilno ugotavlja tožena stranka. Tožbeni ugovori, da so vse tri sporne dodeljene parcele brez vrednosti, da parc.št. 2643 zaradi neprimerne oblike ni mogoče v celoti obdelovati, ter da komasacija ni bila potrebna, predstavljajo tožbeno novoto, novih dejstev in dokazov pa v upravnem sporu ni mogoče uspešno uveljavljati, ker sodišče o sporu odloči praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku (1. odstavek 39. člena Zakona o upravnih sporih - ZUS). Kot že navedeno, bo tožnik ugovore v zvezi z novo razdelitvijo imel možnost uveljavljati v ponovnem postopku. Ne glede na to sodišče pripominja, da se ugovor, da komasacija ni bila potrebna, nanaša na uvedbo komasacije, zato ga tožnik ne more uveljavljati v postopku o novi razdelitvi zemljišč.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS.

V skladu s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče navedene določbe ZUS in ZUP smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.