Jedro

Pravnomočna sodba (ki nadomesti pravni posel) je enakovredna sklenjenemu pravnemu poslu, ki ga je treba za pravilen prenos lastninske pravice še predhodno predložiti v odobritev upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina.

Izrek

Tožba se zavrne. Stroškovni zahtevek tožnika se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopni organ) ugodilo pritožbi A.A. in B.B. in odpravilo odločbo Upravne enote C., št. ... z dne 17. 6. 2005 (1. točka izreka); zahtevo za odobritev pravnega posla po zamudni sodbi Okrožnega sodišča v D., opr. št. P ... z dne 18. 4. 2001 med pogodbenimi strankami A.A. in B.B. kot prodajalcem in E.E. (tožnikom) kot kupcem za zemljišča, parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ...*, ...* in ...*, vse k.o. F., zavrglo (2. točka izreka) in navedlo, da je tožnik dolžan pritožnikoma povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 140,45 EUR v 15 dneh po pravnomočnosti te odločbe, do tedaj brez obresti, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (3. točka izreka). V obrazložitvi se drugostopni organ sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, opr. št. U ... z dne 5. 9. 2006, s katero je bila odpravljena njegova predhodna odločba z dne 29. 8. 2005, s katero je bila zavrnjena pritožba A.A. in B.B. zoper prvostopno odločbo, s katero je bil odobren pravni posel po sodbi Okrožnega sodišča v D., opr. št. P ... z dne 18. 4. 2001. Zadeva je bila vrnjena drugostopnemu organu v ponovni postopek, le-ta pa je na podlagi 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Uradni list RS, št. 24/06) odpravil izpodbijano prvostopno odločbo in s svojo odločbo o zadevi sam odločil. V celoti je sledil stališčem Upravnega sodišča glede materialnega prava v sodbi, opr. št. U ... z dne 5. 9. 2006, in je odločbo prvostopnega organa odpravil. V sodbi je sodišče namreč zavzelo stališče, da se odobritev pravnega posla v skladu s 5. členom ZKZ-B (Uradni list RS, št. 36/03) obravnava po ZKZ-B ne glede na to, da je bila obravnavana zahteva za odobritev pravnega posla vložena pred uveljavitvijo navedenega zakona. Sodišče je navedlo, da se tudi v primerih, ko sodbe nadomestijo pogodbo, upošteva 60-dnevni rok iz 1. odstavka 22. člena ZKZ, ker ZKZ za take primere nima drugačne ureditve. V tem primeru, ko je postopek ponudbe potekel 17. 4. 2002 (pravilno 17. 4. 2003), je s tem dnem začel teči 60-dnevni rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla, ki se je iztekel 15. 6. 2003. Ker bi moral tako kupec vlogo za odobritev pravnega posla vložiti najpozneje do 15. 6. 2003, vložil pa jo je šele dne 31. 5. 2004, je zahtevo za odobritev pravnega posla drugostopni organ kot prepozno zavrgel na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri se zahteva s sklepom zavrže, če ni vložena v predpisanem roku. Ker sta v tem primeru pritožnika s pritožbo uspela, je drugostopni organ naložil tožniku v skladu s 113. in 114. členom ZUP dolžnost pritožnikoma povrniti stroške pravnega zastopanja v pritožbenem postopku.

Tožnik s tožbo smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. Izpodbija ugotovitev drugostopnega organa, da je postopek ponudbe potekel 17. 4. 2002 (pravilno 2003) in je tedaj tudi pričel teči 60-dnevni rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla, ki se je iztekel 15. 6. 2003, saj je tak zaključek v nasprotju z ZKZ, na katerega se sklicuje drugostopni organ. ZKZ je veljal do 9. 6. 2003, ko je bil sprejet ZKZ-B, to pa je v času, ko je drugostopni organ ugotovil, da se je rok iztekel 15. 6. 2003. Ne strinja se nadalje z obrazložitvijo drugostopnega organa, da je namen roka za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla v preprečevanju neomejene vezanosti in pravne negotovosti ponudnika na dano ponudbo in s tem na obvezujoče pogoje, ki jih je postavil. V konkretnem primeru je namreč potrebno upoštevati, da prav ponudnik, ko je prejel ponudbo tožnika, prodajne pogodbe ni bil pripravljen skleniti, zaradi česar je moral tožnik svojo pravico uveljaviti na sodišču. Po sodbi sodišča bi moral ponudnik prodajno pogodbo skleniti v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, ker sicer takšno listino nadomesti sodba sodišča. Tako v konkretnem primeru ne gre za varovanje ponudnika, ki se svoje ponudbe ni držal, temveč za zavarovanje sprejemnika ponudbe, ki je svojo pravico moral terjati na sodišču. Tako se namen zakonodajalca, ki je določil rok zaradi varstva ponudnika, pokaže v drugačni luči, saj gre po sodbi za varovanje pravic in koristi sprejemnika ponudbe. Drugostopni organ pa je tudi sicer rok izračunal nepravilno, saj je na podlagi pravnomočne sodbe ponudnik dolžan skleniti pogodbo v 15 dneh - paricijski rok, ki mora poteči, da lahko sprejemnik ponudbe - tožnik, po pravnomočni sodbi zahteva zemljiško-knjižni vpis. Sodišču predlaga, da odločbo drugostopnega organa odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek drugostopnemu organu, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi tožniku.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

A.A. in B.B. kot stranki z interesom v tem upravnem sporu odgovora na tožbo nista podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je prvostopni organ z odločbo šifra ... z dne 17. 6. 2005 odobril pravni posel po zamudni sodbi Okrožnega sodišča v D., opr. št. P ... z dne 18. 4. 2001 med pogodbenimi strankami A.A. in B.B. kot prodajalcema in tožnikom kot kupcem za kmetijsko zemljišče za kupnino 3,000.000,00 SIT. Drugostopni organ je z izpodbijano odločbo, izdano v zvezi s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U ... z dne 5. 9. 2006 odločbo prvostopnega organa odpravil ter zahtevo za odobritev predmetnega pravnega posla zavrgel kot prepozno vloženo na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Sporno v tem primeru pa je vprašanje, ali je potrebno upoštevati (oz. tega ni potrebno, kot je to menil prvostopni organ) rok, določen v 1. odstavku 22. člena ZKZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 55/03), ki med drugim določa, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v 60 dneh po poteku roka iz 4. odstavka 20. člena tega zakona (to je po poteku 30-dnevnega roka od objave ponudbe na oglasni deski upravne enote, ki je tudi rok za sprejem ponudbe), ter da je vlogi treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu. Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je kupoprodajno pogodbo med strankami A.A. in B.B. kot prodajalcema in tožnikom kot kupcem nadomestila sodba Okrožnega sodišča v D., opr. št. P ... z dne 18. 4. 2001, ki je postala pravnomočna dne 28. 8. 2002, to je v času, ko je veljal ZKZ (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odl. US, 1/99 - ZNIDC, 54/00 - ZKme, 68/00 - odl. US, 27/02 - odl. US, 58/02 - ZMR-1 in 67/02), ki je v 1. odstavku 19. člena določal obveznost, da je za pridobitev lastninske pravice potrebno, da pravni posel odobri upravna enota, ni pa imel posebne določbe, ki bi določala rok, v katerem je potrebno predložiti pogodbo v odobritev. Tožnik je vlogo za odobritev pravnega posla vložil šele dne 31. 5. 2004, to pa je v času, ko je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 36/03, v nadaljevanju ZKZ-B), ki je pričel veljati dne 17. 4. 2003 in je dopolnil ZKZ glede določb, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči. Na podlagi prehodne določbe 5. člena ZKZ-B se postopki za odobritev pravnega posla, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo v skladu ZKZ-B. Vlogo tožnika z dne 31. 5. 2004 za odobritev pravnomočne sodbe z dne 28. 8. 2002 je zato potrebno obravnavati po določbah ZKZ-B. Sodišče v obravnavanem primeru ugotavlja, da je drugostopni organ ravnal v skladu z napotki Upravnega sodišča RS, danimi v sodbi, opr. št. U ... z dne 5. 9. 2006. Z navedeno sodbo je sodišče ugodilo tožbi tožnikov A.A. in B.B., odpravilo prej izdano odločbo drugostopnega organa z dne 29. 8. 2005 (s katero je bila potrjena odločitev prvostopnega organa z dne 17. 6. 2005) in je zadevo vrnilo drugostopnemu organu v ponovni postopek. Sodišče je v sodbi, ki je postala pravnomočna 1. 1. 2007, navedlo, da ni pravilno stališče tožene stranke, da v primeru, kadar nadomesti pravni posel pravnomočna sodba, po določbah ZKZ (Uradni list RS, št. 59/96 - 36/03) ne velja rok za predložitev v odobritev, določen v 1. odstavku 22. člena ZKZ. Prvostopna sodba Okrožnega sodišča v D. v izreku vsebuje vse elemente, ki jih mora vsebovati prodajna pogodba in po svojem učinku in naravi nadomešča pogodbo, ki bi jo sicer stranke morale skleniti na podlagi sprejete ponudbe. Pravnomočna sodba je torej enakovredna sklenjenemu pravnemu poslu, ki pa ga je potrebno za pravilen prenos lastninske pravice še predhodno predložiti v odobritev upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina. Na obveznost predložitve je bil tožnik opozorjen tako s sodbo Višjega sodišča v G., opr. št. II Cp ... z dne 28. 8. 2002, s katero je bila potrjena prvostopna sodba, ter s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips ... z dne 26. 2. 2004, s katero je bila zavrnjena revizija zoper sodbo Višjega sodišča v G. Po stališču sodišča iz citirane sodbe je v primerih, kot je obravnavani, ko je postopek ponudbe potekel pred 17. 4. 2003 in je bila pred tem dnem sklenjena tudi pogodba med strankami (oz. kot v obravnavanem primeru, je pred navedenim datumom nastopila pravnomočnost), 60-dnevni rok iz 1. odstavka 22. člena ZKZ-B začel teči 17. 4. 2003 - s pričetkom veljavnosti zakona in se je iztekel 15. 6. 2003. Po povedanem sodišče pritrjuje odločitvi drugostopnega organa, ki je vlogo tožnika za odobritev pravnega posla, vloženo 31. 5. 2004, štel za prepozno vloženo in jo je kot takšno zavrgel na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri se zahteva s sklepom zavrže, če ni vložena v predpisanem roku. Po določbi 4. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) je organ, kateremu je sodišče vrnilo zadevo v ponovni postopek (2. odstavek 64. člena ZUS), dolžan upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka. Kadar je odločba v ponovnem postopku izdana v izvrševanju sodbe, izdane v prejšnjem postopku upravnega spora, pa preizkuša sodišče njegovo zakonitost z vidika, ali so bila v postopku za njeno izdajo spoštovana pravno mnenje in stališča sodišča glede postopka, izražena v prejšnji sodbi (izven tega okvira pa le, če je v ponovnem postopku prišlo do sprememb v dejanskem ali pravnem stanju zadeve). Ker je sodišče ugotovilo, da ni sprememb v dejanskem in pravnem stanju zadeve, je preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe v tem upravnem sporu omejilo na presojo, ali so bila v ponovnem postopku upoštevana pravno mnenje in stališča sodišča v sodbi z opr. št. U ..., ter pri tem kršitev ne materialnega ne procesnega prava ni ugotovilo, zato je po njegovi presoji izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Kot neutemeljene zavrača sodišče tožbene ugovore, po katerih naj bi ZKZ veljal do 9. 6. 2003 in torej ni mogel rok za vložitev vloge poteči dne 15. 6. 2003. Drugostopni organ je namreč pravilno kot presečni datum upošteval začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ-B (Uradni list RS, št. 36/03 z dne 16. 4. 2003), to je datum 17. 4. 2003, dočim je bilo dne 9. 6. 2003 v Uradnem listu RS, št. 55/03 objavljeno uradno prečiščeno besedilo - ZKZ-UPB1. Tožnik se v konkretnem primeru tudi ne more uspešno sklicevati na navedbe sodišča v sodbi, opr. št. U ... o namenu zakonodajalca v zvezi z določitvijo roka za vložitev vloge, ker na odločitev to ne more vplivati.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroškovni zahtevek tožnika pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem (med drugim) v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.