Jedro

Za zlorabo pravice gre, ko nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja. Abstraktno upravičenje je namreč dodeljeno zato, da subjekt v njegovem okviru zadovoljuje tiste interese, ki so in kolikor so v skladu s funkcijo prava v konkretni družbi. Tega ne dodeljuje za zadovoljevanje kakršnihkoli interesov, pač pa gre varstvo zgolj tistim interesom, ki so ovrednoteni kot pravno relevantni. Ravnanja udeležencev postopka, ki pomenijo zlorabo pravic, mora sodišče skladno s 15. členom ZKP onemogočati in si tudi na ta način prizadevati, da postopek teče brez zavlačevanja.

Na podlagi vsebine obravnavanega predloga, upoštevajoč tudi dosedanji tek postopka izvršitve zaporne kazni obsojencu, gre utemeljeno sklepati, da obsojenec z vlogo ne zasleduje namena instituta prenosa krajevne pristojnosti, temveč je ta usmerjena zgolj v zavlačevanje postopka izvršitve zaporne kazni.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti z dne 28. 10. 2022 se zavrže.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je v teku postopek izvršitve kazni zapora obsojencu A. A., izrečene s sodbo istega sodišča X K 62094/2013 z dne 6. 2. 2020 v zvezi s sodbo II Kp 62094/2013 z dne 16. 12. 2020. 2. V navedenem postopku je Vrhovno sodišče s sklepom z dne 21. 10. 2022 odločilo o dveh predlogih obsojenca za prenos pristojnosti, ki ju je obrazloženo zavrnilo. Obsojenec z vlogo z naslovom »Dopolnitev zahteve za izločitev in dopolnitev predloga za prenos pristojnosti«, ki jo je Okrožnemu sodišču v Mariboru poslal dne 28. 10. 2022, podaja nov predlog za prenos pristojnosti. V njem se sklicuje na svoj predhodni predlog ter v njem izpostavljeno odločbo Vrhovnega sodišča I R 153/2021 z dne 17. 11. 2021 in dodatno opozarja na sklep Vrhovnega sodišča I Kr 28059/2014 z dne 8. 7. 2021. Kot navaja, iz slednjega izhaja, da je sodnica predlagala prenos pristojnosti, ker je bil v postopku zgolj kot priča predlagan en izmed sodnikov tega sodišča, ki je del kolektiva sodnikov. V predlogu naproša, da se ga obravnava enakopravno.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Skladno s 35. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenec upravičen predlagati prenos pristojnosti, če meni, da so za to podani zakonsko predvideni razlogi. Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu I Kr 54941/2018 z dne 2. 7. 2018, je namen predloga za prenos pristojnosti v predstavitvi argumentov, ki po predlagateljevem stališču utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. To upravičenje pa ni neomejeno. Stranke postopka ga morajo vedno izvrševati na način, da ne pomeni zlorabe pravice. Za zlorabo pravice gre, ko nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja. Abstraktno upravičenje je namreč dodeljeno zato, da subjekt v njegovem okviru zadovoljuje tiste interese, ki so in kolikor so v skladu s funkcijo prava v konkretni družbi. Tega ne dodeljuje za zadovoljevanje kakršnihkoli interesov, pač pa gre varstvo zgolj tistim interesom, ki so ovrednoteni kot pravno relevantni.1 Ravnanja udeležencev postopka, ki pomenijo zlorabo pravic, mora sodišče skladno s 15. členom ZKP onemogočati in si tudi na ta način prizadevati, da postopek teče brez zavlačevanja.

5. Vrhovno sodišče je o (dveh) predlogih obsojenca za prenos pristojnosti že odločilo s sklepom z dne 21. 10. 2022. V njem se je opredelilo do vseh razlogov, s katerimi je ta utemeljeval zatrjevani videz nepristranskosti obeh nižjih sodišč. Oba predloga je zavrnilo. V ponovnem predlogu za prenos pristojnosti pa obsojenec z navedbo, da naj se ga enakopravno obravnava, pri čemer se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča v drugi zadevi, izraža zgolj nestrinjanje z navedeno odločitvijo Vrhovnega sodišča, s katero je bilo že odločeno o njegovem predlogu. Na podlagi vsebine obravnavanega predloga, upoštevajoč tudi dosedanji tek postopka izvršitve zaporne kazni obsojencu, gre utemeljeno sklepati, da obsojenec z vlogo ne zasleduje namena instituta prenosa krajevne pristojnosti, temveč je ta usmerjena zgolj v zavlačevanje postopka izvršitve zaporne kazni.

6. Vrhovno sodišče je upoštevajoč navedene razloge obravnavani predlog za prenos pristojnosti na podlagi 15. člena ZKP in ob smiselni uporabi petega odstavka 42. člena ZKP2 zavrglo.

1 M. Pavčnik: Argumentacija v pravu, Ljubljana, 2007, str. 208-213; P. Mozetič: Zloraba procesnih pravic v kazenskem postopku, v: Zbornik znanstvenih razprav 2006, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2006, str. 145-155. 2 Več o pravni podlagi za zavrženje v točki 7 sklepa VS RS I Kr 54941/2013 z dne 2. 7. 2018.