Jedro

Ker zahtevane začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi vsebinsko in smiselno ni mogoče izdati, je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe za zavrne.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino vlogo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za pridobivanje mineralne surovine tehnični kamen - dolomit na pridobivalnem prostoru ... v občini Slovenske Konjice (1. točka izreka) in ugotovila, da v postopku izdaje te odločbe ni bilo posebnih stroškov (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da se je po ogledu kamnoloma 8. 4. 2021 s strani rudarskega inšpektorja tožnici izdala odločba z dne 9. 4. 2021, s katero se ji je takoj po prejemu odločbe prepovedalo izkoriščanje mineralne surovine izven mej pridobivalnega prostora Konjiška gora (izven označene meje pridobivalnega prostora, ki je "ugotovljen" v Rudarski knjigi, kot tudi izkoriščanje pod koto 380 in nad koto 445 ter v smeri na jugozahodno stran kamnoloma). Geodetski načrt kamnoloma ... oz. situacijski načrt je nadalje treba dopolniti z mejo odobrenega oz. "ugotovljenega" pridobivalnega prostora, prav tako mora tožnica pridobiti elaborat zalog in virov mineralne surovine - dolomita v pridobivalnem prostoru ...

2. Organ je 1. 3. 2023 tožnico z dopisom "Seznanitev stranke o ugotovitvah organa v postopku in vabilo k izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izdajo odločbe", ki so mu bili priloženi dva zapisnika in odločba rudarske inšpektorice, pozval, naj se o predmetnih ugotovitvah izjavi v roku 8 dni od prejetja tega vabila. Tožnica je 15. 3. 2023 odgovorila, da so jeseni 2020 pričeli s postopkom ugotavljanja in definiranja mej pridobivalnega prostora ... Takoj po ugotavljanju mej pridobivalnega prostora so jeseni 2020 vsa rudarska dela izven ugotovljenega pridobivalnega prostora ustavili. Na površinah izven mej pridobivalnega prostora pa naj bi izvajali le sanacijska dela, kot je zavarovanje nevarnih območij v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovi na površinskih kopih, odvodnjavanje opuščenih etaž in likvidacija etaže in površinskega kopa. Tožnica zatrjuje, da so se 8. aprila 2021 izvajala le sanacijska dela ter da se izkoriščanje mineralne surovine izven ugotovljenega pridobivalnega prostora ni izvajalo. Organ ugotavlja, da se navedbe tožnice ne skladajo z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda z dne 8. 4. 2021. Tožnica kot nosilka rudarske pravice, ki je sodelovala pri inšpekcijskem postopku, na zapisnik inšpektorja ni imela pripomb in ni zanikala njegovih ugotovitev, da gre za nelegalno izkoriščanje mineralne surovine izven mej pridobivalnega prostora in tudi ni zanikala nelegalnega izkoriščanja v globino, pač pa so zapisnik podpisali vsi sodelujoči s strani tožnice.

3. Izkoriščanje mineralne surovine je možno le pod pogoji iz Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1). Podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje pa je možno le pod pogoji, ki jih določa 50. člen ZRud-1 (pogoji za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice). Deseta točka prvega odstavka 50. člena tega zakona namreč navaja, da se čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje lahko podaljša pod pogojem, da izkoriščanje ni potekalo izven mej odobrenega pridobivalnega prostora. Upravni organ ugotavlja, da v konkretni zadevi zato pogoji za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice niso izpolnjeni, saj je iz zapisnika rudarske inšpektorice o ogledu kamnoloma ... z dne 9. aprila 2021 razvidno, da se je na dan ogleda kamnoloma, 8. 4. 2021, izkoriščanje mineralne surovine izvajalo na zemljišču, kjer nosilec rudarske pravice (tožnica) nima podeljene rudarske pravice, torej izven mej odobrenega pridobivalnega prostora. Prav tako je v zapisniku inšpektorica ugotovila, da so se nezakonita rudarska dela izvajala tudi na drugih zemljiščih ob odobrenem pridobivalnem prostoru, poleg tega pa se je izvedel tudi poseg v globino pod koto 380, do katere je dovoljeno izkoriščanje, iz česar izhaja, da je šlo tudi za nezakonito izkoriščanje v globino. Na podlagi inšpekcijskega postopka je bila 5. 7. 2021 izdana tudi odločba, s katero so bili nosilcu rudarske pravice naloženi ukrepi kot posledica nelegalnega izkoriščanja. Zaradi navedenih dejstev pogoj za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice, ki ga določa 10. točka prvega odstavka 50. člena ZRud-1, da izkoriščanje ni potekalo izven mej pridobivalnega prostora, ni izpolnjen.

Bistvene navedbe strank glede predloga za izdajo začasne odredbe

4. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila tožbo, v kateri najprej ugovarja nepravilnost vročitve zadevne odločbe, saj ta ni bila vročena niti zakonitemu zastopniku (ta je bil seznanjen z odločbo šele 20. 6. 2023, ko ni bil več službeno odsoten) niti osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošiljk (A. A.), pač pa 24. 5. 2023 osebi, zaposleni pri tožnici (B. B.), ki pa ni pooblaščena za sprejemanje upravnih pisanj. Zato ugotavlja, da vročitev izpodbijane odločbe ni bila pravilna (prvi odstavek 91. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), zato meni, da izpodbijana odločba, skladno z 224. členom ZUP, še ni postala dokončna niti izvršljiva.

5. Uveljavlja tudi napačno uporabo materialnega prava, saj je predlog za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice tožnica vložila 7. 2. 2022, ko še niso veljale spremembe in dopolnitve na podlagi še ZRud-1D (ta je začel veljati 4. 5. 2022), ampak ZRud-1, ki med pogoji za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice ne določa posebnega pogoja, da "izkoriščanje ni potekalo izven meja odobrenega pridobivalnega prostora". Deseta točka 50. člena ZRud-1 ureja konkretni dejanski stan, ki je sicer nastal že pred objavo tega zakona (odločba rudarske inšpekcije iz leta 2021), ni pa takrat veljavni ZRud-1, ki je na ugotovitev rudarske inšpekcije vezal pravne posledice v smislu zavrnitve vloge za podaljšanje rudarske pravice. Tožnica meni, da bi toženka pri odločanju morala uporabiti ZRud-1, ki je veljal v času vložene vloge za podaljšanje veljavnosti rudarske pravice, in ne veljavni ZRud-1, ki ga je upravni organ uporabil v času izdane odločbe. Ker je toženka pri odločanju uporabila materialni zakon, ki je pričel veljati kasneje, so določbe materialnega prava napačno uporabljene.

6. Navaja še, da je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Meni, da ugotovitve rudarske inšpektorice niso pravilne. Iz odločbe z dne 18. 5. 1979, ki jo je izdala Skupščina občine Slovenske Konjice, izhaja, da se predniku tožnice, Gradbenemu obrtnemu podjetju "C." Slovenske Konjice, daje lokacijsko dovoljenje za obstoječi peskolom ter za razširitev tega peskoloma na novi pridobivalni prostor v ..., na zemljiščih in gozdnih parcelah, med drugim tudi na parc. št. 741/19. Na podlagi navedene odločbe je bila izdana odločba istega organa z dne 28. 12. 1979, na podlagi katere se predniku tožnice daje dovoljenje za izkoriščanje dolomitnega peska, gramoza in kamena v peskolomu pod ..., med ostalimi parcelami tudi na parceli št. 741/19. Sestavni del odločbe je bil tudi Rudarski projekt za pridobivanje dolomitnega peska s kopijo katastrskega načrta, iz katere je razvidna tudi meja eksploatacije. Tožnica meni, da so se dela izvajala znotraj pridobivalnega pasu, zato je ugotovitev rudarske inšpektorice zmotna. Očitno pa je, da je rudarska inšpektorica izhajala iz "novega pridobivalnega prostora", ki bi naj bil vpisan v rudarsko knjigo. Navedeno tožnici na dan obiska inšpektorice ni bilo znano niti ni bila z novim vpisom v rudarsko knjigo kadarkoli obveščena, saj t.i. novi pridobivalni prostor ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo in je že na pogled veliko manjši (primerjava skice iz kopije katastrskega načrta in posnetka situacije z označenimi kotami). Sicer pa tožnica meni, da bi moral biti v takem primeru, ko je pridobivalni prostor bistveno zmanjšan, sklenjen vsaj aneks k Koncesijski pogodbi, saj gre za bistveno sestavino koncesijskega razmerja, s katerim pa morata soglašati obe pogodbeni stranki. Navedena odločba (z dne 28. 12. 1979) je bila podlaga za sklenitev Koncesijske pogodbe z dne 2001. Četudi bi tožnica na navedeni parceli izvajala rudarska dela izkoriščanja mineralne surovine, pa se niso, bi se dela izvajala znotraj meja, kot to izhaja iz že omenjene kopije katarstrskega načrta z mejo eksploatacije, ki je bil sestavni del rudarskega projekta. Dejansko pa so se izvajala dela sanacije, kot je to pojasnila tožnica z dopisom z dne 14. 3. 2023, ki je bil opremljen z službenim nalogom z dne 29. 9. 2020. Tudi navedena dela so se izvajala znotraj pridobivalnega prostora. Organ bi moral sam preverjati resničnost morebitnih posegov v območju pridobivalnega prostora na parc. št. 741/19, saj organ z vso listinsko dokumentacijo nedvomno razpolaga, ker pa ni, je napačno in zmotno ugotovil dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabil materialno pravo.

7. Hkrati s tožbo je tožnica vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, v kateri predlaga, naj sodišče do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu začasno zadrži izvrševanje izpodbijane odločbe.

8. Pojasnjuje, da ima dokončnost izpodbijane odločbe za posledico, da tožnica ne bo deležna pravnih učinkov Zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij (ZIUPRPK), na podlagi katerega se ne glede na 50 čl. ZRud-1 veljavnost rudarskih pravic za izkoriščanje, ki so bile podeljene na podlagi ZRud-1 in katere potečejo od junija 2023 do decembra 2024, o vlogah za podaljšanje rudarskih pravic pa do uveljavitve tega zakona ni bilo dokončno odločeno, na predlog podaljša za 30 mesecev. Ker zaradi nepravilne vročitve do uveljavite zgoraj citiranega zakona izpodbijana odločba še ni dokončna, bodo pravice tožnice z izvršitvijo izpodbijane odločbe prizadete, saj upoštevaje določila 1. člena uvodoma citiranega zakona, ne bo mogla predlagati podaljšanje rudarskih pravic, s tem pa bo tožnici nastala velika materialna škoda. S tem je postavljena v neenak položaj na trgu v primerjavi z gospodarskimi subjekti, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo, s tem pa je omejena njena gospodarska pobuda, kot je zagotovljena na podlagi 75. člena Ustave RS.

9. Toženki je sodišče tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe posredovalo v odgovor, toženka pa v danem 3 dnevnem roku odgovora na predlog ni podala.

**Glede izreka**

10. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

11. Toženka z izpodbijano odločbo ni ugodila predlogu tožnice za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za pridobivanje mineralne surovine tehnični kamen - dolomit na pridobivalnem prostoru ... v občini Slovenske Konjice.

12. Tožnica predlaga izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), torej odločitveno (suspenzivno) začasno odredbo, s katero naj bi se do pravnomočnosti odločitve v upravnem sporu odložila izvršitev s tožbo izpodbijane odločbe.

13. Začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 se lahko izda le v primerih, ko gre za prisilno izvršitev s tožbo izpodbijane odločbe, kar v obravnavani zadevi ni podano. Ker gre za (negativen) izrek s tožbo izpodbijane odločbe, da se zavrne vloga tožnice za podaljšanje časa veljavnosti navedene rudarske pravice, predlagana odložitvena začasna odredba vsebinsko ni smiselna.1 Sodišče pa je vezano na podani zahtevek stranke.

14. Ker zahtevane začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi vsebinsko in smiselno ni mogoče izdati, je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

1 Tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 369/2011 z dne 29. 7. 2011 ter I Up 138/2011 z dne 17. 3. 2011.