Jedro

Toženec je v izvršbi od upnika, ki ga je kot odvetnik zastopal v pravdi in izvršbi, odplačno (s plačilom dolga oziroma s pogodbo o prenosu terjatve) pridobil (sporno) terjatev zoper dolžnika; revizijsko sodišče ugotavlja, da je treba navedeni dejanski stan subsumirati pod pravilo iz drugega odstavka 461. člena ZOR.

Namen določbe drugega odstavka 461. člena ZOR je v zaščiti imetnika sporne pravice (terjatve) v poslu s prevzemnikom naročila (odvetnikom), ki bi lahko kot strokovnjak zlorabil svoj položaj in si zagotovil neupravičeno premoženjsko korist. Pravilna razlaga določbe obsega tudi fazo izvršbe, saj v njej še obstoji sporna terjatev, katere poplačilo ni gotovo. Ker je ZOR materialnopravni zakon, ga ni mogoče razlagati v procesnopravnem pomenu. Pojem spornosti se zato razteza tudi na pravnomočno prisojene terjatve.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi: „Ugotovi se, da je izvršba tožene stranke (A. S. ...) zoper tožečo stranko (J. C., ...), ki teče pred Okrajnim sodiščem v Celju pod opr. št. In 99/00070 za izterjavo 50.000,00 DEM v evrski protivrednosti po uradnem tečaju na dan plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska po obrestni meri, kot se obrestujejo nad eno leto vezana devizna sredstva pri Banki Slovenije, in sicer od 30. 9. 1994 do plačila, pravdnih stroškov v znesku 292.346,00 SIT v evrski protivrednosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 1996 do plačila in izvršilnih stroškov, razvidnih iz izvršilnega sklepa na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 17.4.1996 do plačila, ter izvršilnih stroškov, razvidnih iz izvršilnega sklepa na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 17.5.1996 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV Pg 953/93 z dne 29. 1. 1996 pridobljene terjatve, n e d o p u s t n a.“ Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 7.378,22 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v (tretjem) ponovljenem sojenju tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da pogodba o odstopu terjatve, s katero je toženec (novi upnik) pridobil sporno terjatev, učinkuje zoper tožnika (dolžnika), saj med dolžnikom in upnikom (prenosnikom terjatve) ni bilo dogovora o prepovedi prenosa terjatve oziroma dogovora o prepovedi prenosa brez dolžnikove privolitve (drugi odstavek 436. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR).

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Ocenilo je, da je tožnik glede dejanskih navedb o tem, da je toženec odkupil sporno terjatev, ki jo je za upnika kot njegov odvetnik uveljavljal v pravdi in izvršbi, prekludiran (286. člen v povezavi z drugim odstavkom 362. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Prvostopenjsko sodišče tudi drugače ni zmotno uporabilo materialnega prava (461. člena ZOR), saj so dejanske okoliščine primera drugačne kot v zadevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 38/2003 z dne 22. 1. 2004. Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da bi morali nižji sodišči uporabiti določbo drugega odstavka 461. člena v povezavi z drugim odstavkom 436. člena ZOR. Cesija je nična, saj je toženec upnika zastopal v pravdi in izvršbi. Nekatere terjatve že po svoji naravi ne dopuščajo odstopa (npr. terjatve, ki temeljijo na zaupnem razmerju), medtem ko je prenos nekaterih terjatev posebej prepovedan. Tožnik je že v pripravljalni vlogi z dne 16. 4. 2001 navajal, da je toženec odkupil terjatev kot upnikov odvetnik. Pritožbeno sodišče je zmotno navedlo, da je dejstva o tem navedel šele 12. 11. 2006, zato je v sodbi pritožbenega sodišča podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako imenovana protispisnost).

Odgovor nasprotne stranke

4. Toženec v odgovoru na revizijo navaja, da je pooblastilno razmerje med njim in upnikom prenehalo s pravnomočnostjo sodbe in da terjatev ni bila več sporna. Toženec je poravnal celotno terjatev in izboljšal položaj upnika. Terjatev je odkupil, ker je bila zavarovana s hipoteko na njegovi nepremičnini. Revizijskemu sodišču predlaga, naj neutemeljeno revizijo zavrne.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

6. Revizija je utemeljena.

7. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako imenovana prostispisnost) po presoji revizijskega sodišča ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je sicer zmotno ocenilo, da so tožnikove trditve o ničnosti cesije prepozne, saj je tožnik dejstva o tem navedel že v pripravljalni vlogi z dne 16. 4. 2001, ki je bila v prvem sojenju na prvem naroku za glavno obravnavo vročena tožencu, vendar je k tem razlogom navedlo dodatne argumente in zadevo vsebinsko presodilo. Sodbo pritožbenega sodišča je tako mogoče preizkusiti, omenjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka zato ni podana.

8. Ob ugotovitvi, da ni bilo dogovora o prepovedi prenosa terjatve, in revizijsko neizpodbijanem ter pravilnem zaključku nižjih sodišč, da ne gre za primer iz drugega odstavka 436. člena ZOR, je za presojo (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilna presoja po prvem odstavku 436. člena in drugem odstavku 461. člena ZOR. Po prvem odstavku 436. člena ZOR upnik ne more prenesti terjatev, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tistih, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. Primer zakonske prepovedi prenosa terjatve oziroma ničnosti pogodbe, s katero bi odvetnik ali kakšen drug prevzemnik naročila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana, ali si izgovoril delež pri delitvi zneska, prisojenega njegovemu naročitelju, je določen v drugem odstavku 461. člena ZOR. Določba posega (med drugim tudi) v razmerje med odvetnikom in stranko (mandatno razmerje), ki temelji na zaupanju in v katerem je v ospredju interes zastopanega (uresničitev njegovih pravic) in ne lastni interes.

9. Po presoji revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče sicer pravilno navedlo, da so dejanske okoliščine primera drugačne kot v zadevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 38/2003 z dne 22. 1. 2004,(1) vendar je nato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ne gre za primer iz drugega odstavka 461. člena ZOR. Ker iz trditvene podlage pravdnih strank in ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je toženec v izvršbi od upnika, ki ga je kot odvetnik zastopal v pravdi in izvršbi, odplačno (s plačilom dolga oziroma s pogodbo o prenosu terjatve) pridobil (sporno) terjatev zoper dolžnika, revizijsko sodišče ugotavlja, da je treba navedeni dejanski stan subsumirati pod pravilo iz drugega odstavka 461. člena ZOR.

10. Namen določbe drugega odstavka 461. člena ZOR je v zaščiti imetnika sporne pravice (terjatve) v poslu s prevzemnikom naročila (odvetnikom), ki bi lahko kot strokovnjak zlorabil svoj položaj in si zagotovil neupravičeno premoženjsko korist. Pravilna razlaga določbe po presoji revizijskega sodišča obsega tudi fazo izvršbe, saj v njej še obstoji sporna terjatev, katere poplačilo ni gotovo. Ker je ZOR materialnopravni zakon, ga ni mogoče razlagati v procesnopravnem pomenu. Pojem spornosti se zato razteza tudi na pravnomočno prisojene terjatve. Šele takšna (širša) razlaga namreč zagotavlja izvrševanje smisla določbe, ki je v prepovedi prisvojitve terjatve, katere uveljavitev je osebi zaupana. ZOR nenazadnje v nadaljevanju besedila določbe uporabi izraz uveljavitev, kamor spadajo vsa dejanja, ki so usmerjena v izpolnitev ali zagotovitev sporne pravice.(2)

11. Zavzemanja toženca v odgovoru na revizijo za drugačno razlago drugega odstavka 461. člena ZOR so torej neutemeljena. Ker splošno pravdno pooblastilo obsega tudi zastopanje v izvršilnem postopku (2. točka prvega odstavka 95. člena ZPP), so tudi njegova stališča o prenehanju pooblastilnega razmerja napačna. Odvetnik kot pravni strokovnjak, ki ga vežejo strogi moralni in etični standardi, bi se moral in mogel izogniti situaciji (ali poslu ali zastopanju), kjer lahko nastopi konflikt med lastnim interesom in interesom zastopanega. Dejstva, da je toženec plačal dolg, ki je bil zavarovan s hipoteko na njegovi nepremičnini, da je izboljšal položaj upnika in da je poravnal celotno terjatev, za presojo po navedeni določbi niso pravno relevantna.

12. Ker je ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava na pritožbeni stopnji sojenja in je prenos (sporne) terjatve ničen, je revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

13. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o stroških vsega postopka. S to odločbo so tako po 155. členu ZPP (upoštevaje le stroške, ki so bili potrebni za pravdo, odmerjene skladno z veljavnimi Odvetniškimi tarifami) tožniku priznani naslednji stroški (prvega in dveh ponovljenih) prvostopenjskega (3 x 50 točk za posvete s stranko; 700 točk za vložitev tožbe; 700 točk in 2 x 600 točk za prve pripravljalne vloge, 700 točk in 2 x 600 točk za pristope na prve naroke za glavno obravnavo, 2 x 450 točk za drugi pripravljalni vlogi, 2 x 300 točk za pristopa na druga naroka za glavno obravnavo, 300 točk za pristop na tretji narok za glavno obravnavo, 4 x 50 točk urnine, 6 x 40 točk potnih stroškov, 6 x 60 točk stroškov za odsotnost iz pisarne, 51.000,00 SIT takse za tožbo in 212,81 EUR takse za sodbo, z upoštevanjem 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV), (treh) pritožbenega (2 x 50 točk za posveta s stranko, 875 točk in 750 točk za pritožbi, 102.000,00 SIT in 425,64 EUR taks za pritožbi in 25.500,00 SIT takse za odgovor na pritožbo, z upoštevanjem 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV) in revizijskega postopka (50 točk za posvet s stranko, 900 točk za revizijo, 20 točk za končno poročilo stranki in 425,64 EUR takse za revizijo, z upoštevanjem 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV), ki so naloženi v plačilo tožencu (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): V zadevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 38/2003 z dne 22. 1. 2004 je pravdna stranka med pritožbenim postopkom s cesijo dela sporne terjatve poravnala stroške odvetniškega zastopanja.

Op. št. (2): Podrobneje Plavšak v Juhart et al., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, komentar k 441. členu Obligacijskega zakonika, str. 92 in naslednje.