Jedro

Ob ugotovitvi, da so razlogi, zaradi katerih odvetnik zahteva razrešitev na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, je razrešitev postavljenega odvetnika utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.7.2005. S to je tožena stranka spremenila 2. točko izreka odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 3.5.2005 tako, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnik B.K. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da so podani utemeljeni razlogi za razrešitev odvetnika R.B., ki je bil z odločbo z dne 11.7.2005, s katero je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč (BPP) v upravnem sporu, postavljen za izvajanje BPP. To izhaja iz podatkov spisa, in sicer iz dopisa odvetnika R.B. z dne 20.6.2005, v katerem je ta toženi stranki sporočil, da kljub trem konferencam s prosilcem od njega ni uspel pridobiti podatkov, potrebnih za dopolnitev tožbe v upravnem sporu, v katerem je bila tožniku dodeljena BPP. Na tej podlagi je tudi po presoji sodišča utemeljen sklep tožene stranke, da so razlogi za razrešitev na strani tožnika.

Tožnik v pritožbi navaja, da je odvetniku R.B. poslal zahtevano dokumentacijo, katero je odvetnik tudi prejel. Navaja še, da navedeni odvetnik z njim noče več komunicirati ter, da je dopis odvetnika odstopljen na Upravno sodišče RS. Predlaga ugoditev pritožbi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ima podlago v podatkih spisa ter v določbi 10. odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-UPB1, Uradni list RS, št. 96/2004), na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje. Ta namreč predvideva možnost, da se postavljeni odvetnik razreši in postavi drug odvetnik. Edini pogoj za to je, da postavljeni odvetnik razrešitev zahteva zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca do BPP. In ker je odvetnik razrešitev zahteval zato, ker od tožnika ni uspel pridobiti vseh podatkov, potrebnih za dopolnitev tožbe v upravnem sporu, v katerem je tožniku dodeljena pravna pomoč, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno uporabila navedeno določbo ZBPP.

Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati pavšalno zatrjevanje tožnika, da je odvetniku poslal zahtevano dokumentacijo, ki je tudi sicer nedopustna pritožbena novota, saj takih navedb tožba ne vsebuje. Po določbi 71. člena sme pritožnik navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji. Tega pa tožnik ne zatrjuje in ne izkazuje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.