Up-10/99

25.5.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Z. T. iz M., ki ga zastopa Z. T., odvetnik v M. na seji senata dne 25. maja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba Z. T. zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. 2 Kpr 508/98 z dne 17. 12. 1998 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 5/99 z dne 8. 1. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V kazenskem postopku je preiskovalni sodnik zoper pritožnika izdal sklep o začasnem zavarovanju premoženjskopravnega zahtevka. Med drugim je pritožniku prepovedal vsako razpolaganje s sredstvi na računu pri banki. Pritožbo zoper ta sklep je izvenrazpravni senat zavrnil.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je sodišče sklep izdalo brez zaslišanja pritožnika, kar naj bi bilo v nasprotju z 22. členom Ustave. Meni, da je z odločitvijo o začasni odredbi kršeno načelo sorazmernosti kot eno izmed načel pravne države po 2. členu Ustave. Prekršena naj bi bila zahteva, da morajo ukrepi, s katerimi se pravice omejujejo, temeljiti na predhodnem tehtanju zasebnega in javnega interesa. Navedena odločitev sodišča naj bi tako močno posegla v lastninsko pravico ter pravico do podjetništva, da s tem, ko praktično onemogoča poslovanje podjetja, dejansko pomeni njegovo prenehanje. Meni, da terjatev (zaostale davčne obveznosti) ni izkazana, kaznivega dejanja davčne zatajitve pa sodišče sploh ni določno opredelilo. S tem naj bi bilo kršeno načelo zakonitosti v kazenskem pravu.

Navaja, da se z izrekanjem tako strogih sankcij v času, ko preiskava še teče, krši domneva nedolžnosti po 27. členu Ustave. 3. Izpodbijani sklep je bil sicer izdan v kazenskem postopku, vendar se nanaša na začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, o čemer je sodišče odločilo z upoštevanjem pogojev, ki jih za izrek tega ukrepa določa zakon, ki ureja izvršilni postopek (109. člen Zakona o kazenskem postopku; Uradni list RS št. 63/94 - ZKP). Ker niso v zvezi z izpodbijanim sklepom, Ustavno sodišče na podlagi te ustavne pritožbe ne more presojati navedb pritožnika, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve v zvezi s priporom ter načelom zakonitosti v kazenskem pravu po 28. členu Ustave. Zavarovanje verjetno izkazanega

premoženjskopravnega zahtevka tudi ne more biti v nikakršni zvezi z ustavno določbo o domnevi nedolžnosti glede kaznivega dejanja po 27. členu Ustave. V vprašanje, ali je v adhezijskem postopku sploh mogoče uveljavljati zahtevke iz naslova neplačanih davščin, pa se Ustavno sodišče ni spuščalo, saj se pritožnik na morebitne kršitve s tem v zvezi ni skliceval.

4.Ustava v 22. členu zagotavlja pravico do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem. Iz te določbe izhaja zahteva po kontradiktornem postopku, v katerem je vsaki stranki dana možnost, da predstavi svoja stališča tako glede dejanske kot pravne podlage spora, da predlaga dokaze in da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki. Zahteva po kontradiktornem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka - tudi v postopku za izdajo začasne odredbe. Pri tem pa je potrebno upoštevati določene posebnosti, ki izhajajo iz narave začasne odredbe, predvsem, da gre za ukrep zavarovanja zahtevka ter da lahko ta ukrep doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku, v določenih primerih tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki.

Zato je pri izdaji začasne odredbe ustavno dopustna ureditev, ki spoštovanje načela kontradiktornosti zagotavlja naknadno - z učinkovitim pravnim sredstvom zoper začasno odredbo. Ta možnost pa je zagotovljena tudi v primeru,ko je začasna odredba za zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka izdana v kazenskem postopku. Obdolženec namreč lahko zoper začasno odredbo vloži pritožbo (o kateri odloči izvenrazpravni senat), v kateri lahko neomejeno navaja dejstva in dokaze ter se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter tako doseže razveljavitev začasne odredbe, če se izkaže, da zanjo niso obstajali zakoniti pogoji. To pravico je pritožnik v obravnavani zadevi tudi uporabil, senat pa je ob presoji, ali bo začasno odredbo vzdržal v veljavi, tudi obravnaval vse bistvene navedbe pritožnika v pritožbi.

5.Tudi pritožnikov očitek, da izdana začasna odredba predstavlja nesorazmeren in prehud poseg v njegovo pravico do zasebne lastnine, ni utemeljen. Res je sicer, da je pri začasni odredbi, s katero sodišče organizaciji, ki opravlja plačilni promet, prepove izplačila sredstev z dolžnikovega računa, potrebna posebna previdnost, saj se s tem praktično onemogoča redno poslovanje gospodarskega subjekta. Res je tudi, da je pri odločanju o izdaji začasne odredbe potrebno upoštevati položaj in interese obeh strank. Vendar pa se ustrezno tehtanje med položajema nasprotnih strank izraža že v ureditvi v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št. 51/98 - v nadaljevanju: ZIZ), ki kot pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve poleg verjetnosti obstoja terjatve določa še obstoj tim. subjektivne nevarnosti, torej okoliščine, da dolžnik s skrivanjem, odtujevanjem ali drugačnim razpolaganjem s premoženjem povzroča nevarnost, da bo izvršba otežena ali onemogočena (člen 270 ZIZ). V obravnavani zadevi je zato potrebno upoštevati ugotovitev sodišča, da je pritožnik z računa pri banki dvignil zelo visoke zneske gotovine z izkazanim namenom onemogočanja morebitne izvršbe (za plačilo obveznosti iz poslovanja gotovinski dvig ni potreben). S tem je pritožnik sam povzročil stanje, ko je bilo verjetno izkazano terjatev domnevnega upnika nujno zavarovati z začasno odredbo obravnavane vsebine. Glede upoštevanja položaja dolžnika pa je potrebno opozoriti še na določbo 279. člena ZIZ, ki dolžniku daje pravico do povračila škode, ki mu je bila prizadeta z neutemeljeno začasno odredbo.

5.Ker z izpodbijano sodno odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude