Jedro

Umik pritožbe odstrani vse njene učinke ex tunc, kar pomeni, da se šteje, kot da pritožba ni bila vložena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom: - ugotovilo, da sta sodba in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1489/2011-II z dne 6. 2. 2014 v razmerju do tožeče stranke postala pravnomočna dne 19. 8. 2014 (I. točka izreka); - ugotovilo, da sta sodba in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1489/2011-II z dne 6. 2. 2014 v razmerju do tožene stranke postala pravnomočna dne 5. 11. 2014 (II. točka izreka); - sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka); - sklenilo, da spremembe tožbe tožeče stranke z dne 27. 1. 2015 ne dovoli (IV. točka izreka); ter preklicalo ponovni prvi narok za glavno obravnavo, določen za dne 9. 2. 2015 (V. točka izreka).

2. Zoper I., III., IV. in V. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v nov postopek. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni pravočasno plačal sodne takse za pritožbo, zato se je njegova pritožba štela za umaknjeno. Ker pa je bila sodna taksa plačana, čeprav prepozno, je višje sodišče sodbo prvostopnega sodišča v delu njegovega zahtevka za plačilo uporabnine razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno odločanje. Meni, da prvostopno sodišče s sklepom ne more ugotoviti, da je sodba, ki jo je višje sodišče razveljavilo, postala pravnomočna.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 333. člena določa, da pravočasna pritožba ovira, da bi sodba postala pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija. Po prvem odstavku 319. člena ZPP postane sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe.

6. V konkretnem primeru je tožeča stranka s pritožbo z dne 7. 5. 2014 izpodbijala sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1489/2011 – II z dne 6. 2. 2014. Ker tožeča stranka v postavljenem roku ni plačala sodne takse za pritožbo, je sodišče prve stopnje s sklepom P 1489/2011-II z dne 30. 6. 2014 pritožbo tožeče stranke z dne 7. 5. 2014 zoper zgoraj citirano sodbo štelo za umaknjeno. Zoper sklep o umiku pritožbe se pravdni stranki nista pritožili in je postal pravnomočen dne 19. 8. 2014, zato so v tem postopku pravno nepomembne pritožbene navedbe, da je tožnik dolžno takso plačal, čeprav prepozno.

7. Umik pritožbe je bil torej posledica nepravočasnega plačila sodne takse za pritožbo. Ker glede posledic med presumiranim in izrecnim umikom pritožbe ni razlik, je tako umik pravnega sredstva povzročil preklic zahteve za pravno varstvo ter takojšen nastop pravnomočnosti, saj umik pritožbe odstrani vse njene učinke ex tunc, kar pomeni, da se šteje, kot da pritožba ni bila vložena. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da sta sodba in sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 2. 2014 v razmerju do tožeče stranke postala pravnomočna.

8. Ker je pritožbeno sodišče s sklepom II Cp 2199/2014 z dne 5. 11. 2014 odločalo o neobstoječi pritožbi tožeče stranke ter razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v III. in VI. točki izreka, čeprav je postala odločitev v tem delu v razmerju do tožeče stranke že pravnomočna, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je odločitev pritožbenega sodišča v tem delu zaradi procesne hibe absolutno neveljavna, zaradi česar posledično tudi ne povzroči nobenih učinkov.

9. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker se sodišču prve stopnje niso pripetile kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154., prvega odstavka 155. in prvega odstavka 165. člena ZPP. Stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožeča stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa zato, ker po mnenju pritožbenega sodišča odgovor na pritožbo ni bil potreben.