Jedro

Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe (drugi odstavek 7. člena ZIP). Naslednji odstavek citiranega člena pa določa, da daje z odredbo sodišče nalog uradni osebi za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka. Odločitev o datumu prisilne izselitve je stvar procesnega vodstva in zato v takšnih primerih sodišče odloča z odredbo. Proti odredbi pa po določbi sedmega odstavka 8. člena ZIP ni pravnega sredstva. Ker pritožba proti odredbi tedaj ni dovoljena, jo je moralo sodišče druge stopnje zavreči po določbi 1. točke 380. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 358. člena ZPP in 14. členom ZIP.

Izrek

Pritožba proti odredbi se z a v r ž e .

Pritožba proti sklepu se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov proti sklepu o izvršbi in njun predlog za odložitev izvršbe ter obenem z odredbo določilo narok za deložacijo za dan 30.12.1993 ob 10. uri.

Proti sklepu in odredbi se pritožujeta dolžnika. V pritožbi navajata, da sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki jo v izpodbijanem sklepu citira prvo sodišče, nista prejela. Ponavljata svojo trditev iz ugovora, da K.Ž. ni več živ in zahtevata, da se mu dokaže nasprotno. Pooblastila poblaščenke M. I. ne priznavata. Hčerka ima kronično astmo. Prilagata vloge, iz katerih izhaja, da si prizadevata rešiti svoj stanovanjski problem ter obvestilo o tem, da upnik ni v evidenci registra prebivalstva. Sodišču druge stopnje predlagata, da izvršbo odloži. Pritožba proti odredbi ni dovoljena, proti sklepu pa ni utemeljena.

Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe (drugi odstavek 7. člena Zakona o izvršilnem postopku, v nadaljevanju ZIP). Naslednji odstavek citiranega člena pa določa, da daje z odredbo sodišče nalog uradni osebi za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka. Odločitev o datumu prisilne izselitve je stvar procesnega vodstva in zato v takšnih primerih sodišče odloča z odredbo. Proti odredbi pa po določbi sedmega odstavka 8. člena ZIP ni pravnega sredstva. Ker pritožba proti odredbi tedaj ni dovoljena, jo je moralo sodišče druge stopnje zavreči po določbi 1. točke 380. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 358. člena ZPP in 14 ZIP.

Odločitev prvega sodišča, ki je zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi, je v procesnem in materialnopravnem pogledu pravilna. V 50. členu ZIP so primeroma določeni razlogi, ki preprečujejo izvršbo.

Med te razloge pa ni mogoče uvrstiti oporekanja pravilnosti pravnomočne sodne odločbe - izvršilnega naslova. Če bi bilo mogoče v izvršilnem postopku izpodbijati pravilnost izvršilnega naslova, bi to pomenilo uvajanje novega izrednega pravnega sredstva proti pravnomočni sodni odločbi, česar pa zakonodajalec ni predvidel. S pritožbenimi trditvami in pomisleki, ki sta jih pritožnika izražala že v pravdnem postopku, na katere pa je odgovorilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije in se nanašajo na dvome dolžnikov v obstoj pooblastilnega razmerja med upnikom in pooblaščenko ter v zvezi s tem na vprašanje, ali je upnik še živ, pa dolžnika izpodbijata prav zakonitost izvršilnega naslova, česar izvršilno sodišče ni pooblaščeno presojati.

Tudi predlog dolžnikov za odložitev izvršbe je prvo sodišče utemeljeno zavrnilo. Po 63. členu ZIP sodišče lahko na dolžnikov predlog odloži izvršbo, če bi ta z njo pretrpel znatnejšo škodo in (kumulativno) obstajajo razlogi, ki so našteti v prvem odstavku tega člena oz. če obstaja za to posebno upravičen razlog (drugi odstavek citiranega člena). Vložena revizija proti odločbi, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, bi sicer pomenila obstoj upravičenega razloga po 1. točki prvega odstavka 63. člena ZIP, če o njej ne bi bilo z že citirano sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije že odločeno. Čeprav je samo dejstvo, ali je bila revizijska odločba dolžnikoma vročena ali ne, za to odločitev nepomembno, pa je potrebno v zvezi z uradnim zaznamkom izvršilne sodnice z dne 20.12.1993, l. št. 21, ugotoviti, da je bila revizijska odločba vročena pooblaščencu dolžnikov dne 6.11.1992, takšna vročitev pa je glede na določbo prvega odstavka 138. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP tudi pravilna.

Sicer pa je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da verjetnega nastanka znatnejše škode kot drugega kumulativnega pogoja za odložitev izvršbe, dolžnika nista zatrjevala in dokazala (trditveno in dokazno breme je njuno), soglaša pa pritožbeno sodišče tudi z materilanopravno odločitvijo prvega sodišča, ki se nanaša na neobstoj drugega upravičenega razloga za odložitev izvršbe (drugi odstavek 63. člena ZIP) v zvezi s kroničnim obolenjem njune hčerke in se na razloge prvega sodišča, da jih ne bi ponavljalo, tudi samo sklicuje.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbo dolžnikov zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po določbi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.

Zvezni predpisi (določbe ZPP in ZIP) so v sklepu uporabljeni kot republiški predpisi na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list R Slovenije, št. 1/91-I z dne 25.6.1991).