Jedro

Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo, v obravnavanem primeru je to prvi odstavek 197. člena DZ. Na predlagatelju, ki je podal zahtevo za znižanje preživnine, je tako trditveno in dokazno breme o spremenjenih preživninskih potrebah mladoletnih otrok ali spremenjenih zmožnostih staršev za preživljanje otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama krije stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za znižanje preživnine (določene s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. II N 124/2019 z dne 27. 12. 2019 in dopolnilnega sklepa Višjega sodišča v Mariboru opr. št. III Cp 247/2020 z dne 8. 6. 2020) za mld. A. A. iz 300,00 EUR na 180,00 EUR in mld. B. B. iz zneska 190,00 EUR na znesek 140,00 EUR mesečno in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, pritožbo je vložil sam, brez pooblaščenca. Nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje glede pridobivanja dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Ima le dva stara traktorja, če komu kaj naredi, ni niti toliko, da bi si plačal tri mesece zavarovanja za sebe. Koruzo imajo le dve, tri ali štiri hiše v vasi. Navaja, da nima bagerja ICB, temveč le rovokopača MF, z njim že tri leta in pol ne dela nič. Nasprotna udeleženka in njena mama sta mu namreč grozili, da ga bosta prijavili, ker dela na črno. Pred tem je res hodil nekaj delat, saj ga je k temu vzpodbujala tudi nasprotna udeleženka. Z delom ni zaslužil niti toliko, da bi pokril stroške. Oče mu precej pomaga, dobil je tudi njegovo premoženje po pogodbi o preužitku, sam pa skrbi zanj, mu kuha, pere, čisti, saj je star 86 let in je že 68-69 let brez noge – invalid. Zato je tudi doma. Zaradi preživnine se bo moral čemu odpovedati ali pa prodajati nepremičnine in premičnine. Predložil je tudi dokaze glede stikov z otroci. Ko se je nasprotna udeleženka odselila, se je hitro zatem zaposlil, da bi sinova imela redno preživnino. Po službi je večkrat v noč delal, da bi obdelal zemljo, ki jo je dobil po starših. Prej je bil 11 let in tri mesece doma, ker sta se z nasprotno udeleženko zmenila tako, otroka je vozil v vrtec in šolo, hodil po njiju, kuhal ter pomagal pri nalogah. Nasprotna udeleženka je govorila, da je predlagatelj cele dneve delal, zdaj pa govori, da noče delati. Prej je trdila, da plačuje mami za najem, zdaj pa, da ni nič plačevala. Gre ji samo za denar. Predlaga znižanje preživnine.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje predlagateljevim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6. Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (197. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Po 190. členu DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega in telesnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Potrebe otroka morajo biti tako v vsakem konkretnem primeru prilagojene zmožnostim staršev ter seveda tudi njihovim potrebam, pri čemer je preživninska obveznost do mladoletnih otrok primarna in si mora roditelj prizadevati, da le to izpolni in temu prilagoditi tudi način svojega življenja ter tudi višino stroškov za lastne potrebe.

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so se potrebe mladoletnih otrok v času od določitve preživnine deloma spremenile, saj sta oba otroka sedaj starejša. Upoštevati je, da mld. A. A. potrebuje še dietno prehrano in tudi šolske inštrukcije, ter sedaj obiskuje že srednjo šolo, medtem ko mld. B. B. sedaj obiskuje osnovo šolo. Nasprotna udeleženka sedaj ocenjuje stroške preživljanja A. A. na približno 1.300,00 EUR, za B. B. pa najmanj 500,00 EUR mesečno.1 Nasprotna udeleženka zvišanja preživnine ni zahtevala, sodišče prve stopnje pa tudi o zvišanju ni odločalo po uradni dolžnosti, saj predlagatelj nima redne zaposlitve.

8. Glede zmožnosti zavezancev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da otroka tako v času določitve preživnine v letu 2019 kot sedaj, živita skupaj z nasprotno udeleženko, s predlagateljem pa trenutno nimata vseh stikov, kot so bili določeni s sklepom sodišča. Nasprotna udeleženka je v času določitve preživnine imela dohodke v višini okrog 900,00 EUR mesečno, predlagatelj pa okrog 1.400,00 EUR mesečno (povprečno mesečno plačo v višini 866,00 EUR in okrog 500,00 EUR iz naslova kmetovanja). Glede preživninskih sposobnosti mame je tako ugotovljeno, da se te niso bistveno spremenile. Predlagatelj pa sedaj trdi, da mu je konec leta 2020 prenehala zaposlitev in je od takrat brezposeln, zaradi česar mu sedaj premoženjske razmere ne omogočajo plačevanja preživnine v dosojeni višini. Tudi iz kmetije ne pridobiva tako visokih dohodkov, ki bi mu to omogočali.

9. V predlagalnih nepravdnih postopkih veljajo glede navajanja dejstev in predložitve dokazov pravila ZPP. Skladno s 7. in 212. členom ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo, v obravnavanem primeru je to prvi odstavek 197. člena DZ. Na predlagatelju, ki je podal zahtevo za znižanje preživnine, je tako trditveno in dokazno breme o spremenjenih preživninskih potrebah mld. otrok ali spremenjenih zmožnostih staršev za preživljanje otroka.2 Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da naj mu sodišče pove, koliko in komu je hodil delat oziroma naj mu sodišče dokaže, koliko je zaslužil na kmetiji. Glede na zatrjevane spremenjene okoliščine v zvezi z dohodki predlagatelja mora ta sam predložiti dokaze, da so se te spremenile od določitve preživnine v letu 2019. Sodišče prve stopnje je tako trditveno in dokazno breme porazdelilo skladno z navedenim in se pritožnik neupravičeno počuti depriviligiranega v smislu, da je sodišče verjelo le nasprotni udeleženki, zlasti glede njegovega pridobivanja dohodkov iz kmetije.

10. Predlagatelj tako ni izkazal, da glede kmetijske dejavnosti dosega bistveno zmanjšane prihodke, kot bi naj bili ugotovljeni v predhodnem postopku, ko je bilo ugotovljeno, da iz kmetijske dejavnosti oziroma opravljanja raznih del s stroji zasluži okrog 500,00 EUR mesečno. Prepričljive so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki predlagatelju ni verjelo, da s svojimi deli zasluži zgolj toliko, da preživi in da mu na mesec ostane le 100,00 EUR (glede na letni pridelek). Navedenih ugotovitev predlagatelj s pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti, saj je upoštevati, da predlagatelj tudi sicer ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje, tudi pred tem (v času trajanja skupnosti z nasprotno udeleženko 11 let ni bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je delal le doma), iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, da bi imel kakšne zdravstvene težave, zaradi katerih ne bi mogel delati. Predlagatelj trenutno res ni zaposlen, vendar sodišče prve stopnje ugotavlja, da se predlagatelj sam izogiba plačilu preživnine in da si zaradi tega tudi ne najde nove zaposlitve. Tudi priložena SMS sporočila nakazujejo, da predlagatelj ne želi v službo v izogib plačilu preživninske obveznosti. Iz uradnih poizvedb, ki jih je sodišče opravilo pri prejšnjem njegovem delodajalcu, je razvidno, da so mu takoj pripravljeni ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi. Na naroku je ob zaslišanju tudi sam večkrat pogojeval pridobitev nove zaposlitve pod pogojem znižanja preživnine. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, ga zato izguba službe oziroma brezposelnost ne more varovati pred zakonsko dolžnostjo plačevanja preživnine. Sodišče druge stopnje ob tem poudarja še, da pri določitvi višine preživnine ni odločilen le zaslužek predlagatelja, kateri mu po njegovem zatrjevanju ni zadošča niti za lastno preživetje, ampak njegova zmožnost pridobivanja dohodka, ki pa jo predlagatelj vsekakor ima, tako v okviru zaposlitve pri drugih delodajalcih kot tudi v okviru opravljanja kmetijske dejavnosti. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi posegalo v že določeno preživnino.

11. V pritožbi predlagatelj prvič navaja, da mora skrbeti za bolnega očeta, starega 86 let in da je zato tudi doma. Ker gre za pritožbeno novoto, sodišče druge stopnje slednjega ne more upoštevati (337. člen ZPP). Dodati pa je še, da ima obveznost preživljanja otrok prednost pred obveznostjo preživljanja staršev (195. člen DZ).

12. Na podlagi vsega navedenega in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Nasprotna udeleženka priglaša pritožbene stroške. V skladu z določbo 101. člena ZNP-1 in ob dejstvu, da s pritožbo ni uspela, jih krije sama.

1 V sklepu II N 124/2019 z dne 27. 12. 2019 je sodišče ocenilo potrebe mld. A. A. na 600,00 EUR mesečno, potrebe mld. B. B. pa na 300,00 EUR mesečno. 2 Po uradni dolžnosti sodišče ugotavlja le dejstva, kadar gre za varovanje koristi otrok (drugi odstavek 6. člena ZNP-1), kar pa ugotavljanje dejstev, ki bi vodila k znižanju preživnine ni.