Jedro

Okoliščina, da je do nezgode prišlo na delovnem mestu, ne vzpostavlja avtomatične odškodninske odgovornosti delodajalca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačilo odškodnine v višini 32.000,00 EUR. Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan toženki plačati pravdne stroške v višini 961,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Zoper sodbo se laično pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je poškodbo utrpel na delovnem mestu, zaradi česar je upravičen do odškodnine. Sodišče tudi ni „uvidelo“, da so bile izjave prič, razen ene, zelo nedefinirane, zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta.

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, katerega vsebina je obveznost odgovorne osebe oškodovancu povrniti škodo, za katero odgovarja, in pravica oškodovanca zahtevati od odgovorne osebe povrnitev te škode. Da bi odškodninska odgovornost nastala, pa morajo biti izpolnjene določene predpostavke, določene v 131. členu OZ, in sicer protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in odgovornost (subjektivna ali objektivna). Dejstva, ki opredeljujejo škodljivo dejstvo, mora v odškodninskem primeru zatrjevati oškodovanec (7. in 212. člen ZPP). Za ta dejstva, na katera oškodovanec opira svoj odškodninski zahtevek, nosi tudi dokazno breme. V obravnavanem primeru pa tožnik svojega dokaznega bremena v zvezi z bistvenimi okoliščinami, v katerih je prišlo do nezgode, ni zmogel. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva, skrbna in življenjska, zato jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeni očitek, ki ugotovljeno dejansko stanje izpodbija, zato ni utemeljen.

Pritožnikovo vztrajanje, da je do odškodnine za poškodbe upravičen, ker se je poškodoval na delovnem mestu, ni utemeljeno. Okoliščina, da je do nezgode prišlo na delovnem mestu, ne vzpostavlja avtomatične odškodninske odgovornosti delodajalca. Kot že rečeno, morajo biti tudi za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti, določene v 131. členu OZ (protipravnost, škoda, vzročna zveza), ki pa jih tožniku ni uspelo izkazati. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, je zato materialnopravno pravilna.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Ker pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, je izrek o stroških odpadel (165. člen ZPP).