Jedro

Glede na to, da je tožnik v tožbi navedel, da sta oba skupna otroka pravdnih strank polnoletna, in za to predložil dokaze - izpiska iz rojstne matične knjige, sodišče prve stopnje glede na 4. točko 416. člena ZPP upravičeno tožbe ni poslalo organu, pristojnemu za socialne zadeve, da ta opravi svetovalni razgovor. Neutemeljen je tudi nadaljnji očitek v pritožbi, da sodišče v sodbo ni vključilo sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki in vpisanega v register po DZ, in da ni poskrbelo za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter da ni poskrbelo za preživljanje obeh šoloobveznih otrok. Niti po zgoraj navedenih določbah ZPP (415. - 421. člen) niti po ZZZDR sodišče ni dolžno v sodbo o razvezi zakonske zveze po tožbi vključiti sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki, in zato ni utemeljen očitek, da v sodbi niso navedena odločilna dejstva po členu 339 ZPP. Prav tako v predmetni zadevi sodišče ni bilo dolžno poskrbeti za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter za preživljanje obeh otrok, saj sta slednja polnoletna, kot izhaja iz izpiskov iz rojstne matične knjige in nesporno nad njima ni podaljšana roditeljska pravica.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 2. 10. 1999 na D. sklenila B. P., rojen 7. 5. ..., EMŠO ..., in A. P. R., rojena 8. 2. ..., EMŠO ... .

2. Tožena stranka je zoper sodbo vložila pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po členu 338 ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Relevantne navedbe iz obširne pritožbe so povzete in presojene v nadaljevanju obrazložitve.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je tožbo zaradi razveze zakonske zveze vložila 1. 3. 2019, torej preden se je 15. 4. 2019 začel uporabljati Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/2017; v nadaljevanju: DZ). V skladu s prvim odstavkom 290. člena DZ se postopki na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki so bili pred začetkom uporabe DZ uvedeni pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah ZZZDR. Sodišče prve stopnje je zato o utemeljenosti tožbenega zahtevka pravilno odločalo na podlagi določb ZZZDR.

6. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku upravičeno zaslišalo zgolj tožečo stranko, saj tožena stranka ni želela izpovedovati in je predčasno odšla z naroka za glavno obravnavo. Na to, da lahko sodišče odloči, da bo zaslišana samo stranka, ki je prišla na narok, je bila tožena stranka opozorjena v vabilu stranki na zaslišanje. Na podlagi izpovedbe tožeče stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ohranitev zakonske zveze med pravdnima strankama ni več mogoča. Med pravdnima strankama, kot je izpovedal tožnik, ni več zaupanja in čustvene navezanosti, pravdni stranki pa tudi že nekaj časa ne živita na istih naslovih in tožnik njune zveze ne želi obnoviti. Tožena stranka zgolj z navedbo, da so navajanja tožeče stranke v tožbi za razvezo zakonske zveze in v vseh poprejšnjih poskusih nasilno prisilno hospitalizirati toženo stranko in jo osebno diskreditirati, pri čemer je tožeča stranka na vseh institucijah zatrjevala, da to dela iz želje po pomoči in ljubezni toženi stranki in želje po skupnem življenju, nasprotujoča in kažejo na neverodostojnost tožeče stranke, ne more ovreči pravilne dokazne ocene izpovedbe tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne izpolnjuje več pogojev za uspešno zakonsko zvezo, določenih v 13. členu ZZZDR. Zakonska zveza namreč po tej določbi temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze (65. člen ZZZDR). Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je v danem primeru podan pogoj za razvezo zakonske zveze, saj je le-ta za tožečo stranko nevzdržna.

7. Tožena stranka neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje z navedbo, da je sodba preuranjena, ker sodišče ni opravilo poizkusa za morebitno ohranitev in rešitev zakonske zveze. Postopek za razvezo zakonske zveze se je začel pred uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku (ur. list RS št. 16/19 z dne 15. 3. 2019; v nadaljevanju: ZNP-1), zato se v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZPP dokonča po določbah do sedaj veljavnih predpisov. Postopek v zakonskih sporih je bil do uveljavitve ZNP-1 določen v ZPP (415. - 421. člen). V 416. členu je ZPP določal, da sodišče pošlje predlog za sporazumno razvezo oziroma tožbo za razvezo zakonske zveze, še pred jo vroči tožencu, organu, pristojnemu za socialne zadeve, da ta opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom, razen v naslednjih primerih: 1. če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje; 2. če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini; 3. če se zahteva razveza zakonske zveze zato, ker je en zakonec pogrešan; in 4. če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih otrok, nad katerimi imata roditeljsko pravico. Glede na to, da je tožnik v tožbi navedel, da sta oba skupna otroka pravdnih strank polnoletna, in za to predložil dokaze - izpiska iz rojstne matične knjige, sodišče prve stopnje glede na zgoraj navedeno 4. točko 416. člena ZPP upravičeno tožbe ni poslalo organu, pristojnemu za socialne zadeve, da ta opravi svetovalni razgovor. Neutemeljen je tudi nadaljnji očitek v pritožbi, da sodišče v sodbo ni vključilo sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki in vpisanega v register po DZ, in da ni poskrbelo za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter da ni poskrbelo za preživljanje obeh šoloobveznih otrok. Niti po zgoraj navedenih določbah ZPP (415. - 421. člen) niti po ZZZDR sodišče ni dolžno v sodbo o razvezi zakonske zveze po tožbi vključiti sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki, in zato ni utemeljen očitek, da v sodbi niso navedena odločilna dejstva po členu 339 ZPP. Prav tako v predmetni zadevi sodišče ni bilo dolžno poskrbeti za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter za preživljanje obeh otrok, saj sta slednja polnoletna, kot izhaja iz izpiskov iz rojstne matične knjige (sin D. D. P. je bil rojen 7. 11. ..., sin K. A. P. pa 16. 12. ...), in nesporno nad njima ni podaljšana roditeljska pravica. Roditeljska pravica po prvem odstavku 117. člena ZZZDR preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni 18 let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. Drugi odstavek 421. člena ZPP pa se uporablja le, če imata zakonca skupne mladoletne otroke. Tožena stranka zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da pri postopku razveze ni upoštevalo temeljnih konvencijskih, ustavnih in materialnopravnih določb, DZ oziroma ZZZDR. Kot že obrazloženo, v obravnavanem primeru se ne uporabljajo določbe DZ, zato ni utemeljen niti očitek, da sodišče ni ravnalo po členu 205 in naslednjih DZ (pritožba očita, da bi sodišče predhodno moralo poizkusiti reševati zadevo preko mediacije). Pritožbeno sodišče preostalih navedb v pritožbi niti ne povzema niti jih ne presoja, saj niso odločilnega pomena glede na tožbeni zahtevek (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka. V postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Z navedbami v odgovoru na pritožbo tožeča stranka ni pripomogla k rešitvi pritožbe, zato ti stroški niso potrebni za pravdo in jih mora tožeča stranka sama kriti (prvi odstavek 165. člena ZPP).