Jedro

Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 360,00 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev in prenehanje vznemirjanja tožnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice na nepremičnini, parc. št. 391/1 k.o. X, tako, da tožena stranka odstrani balkon ter del ostrešja.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da sodišče v ponovljenem postopku ni izvedlo potrebnih dokazov kot mu je bilo naloženo v razveljavitvenem sklepu višjega sodišča z dne 12. 12. 2012. Tako ni ugotavljalo odtekanja vode in pozimi padanja snega, ampak je menilo, da bi tožnik moral zahtevati namestitev snegobranov. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno, ker v primeru vznemirjanja lastninske pravice ni mogoče zahtevati izvedbe določenih ukrepov, pač pa le prenehanje vznemirjanja lastninske pravice. Po drugi strani ni jasno, zakaj je sodišče zavrnilo zahtevek na odstranitev dela ostrešja, ki sega na zemljišče tožnika, ker se je z ogledom na kraju samem prepričalo, da s strehe toženca meteorna voda odteka na zemljišče tožnika. V nasprotju z izvedenimi dokazi je tudi ugotovitev sodišča, da tožnik zemljišče pod balkonom lahko uporablja.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene navedbe, da sodišče ni izvedlo vseh potrebnih dokazov, so pavšalne in jih ni mogoče preveriti.

6. Sodišče prve stopnje je sporno razmerje pravilno presojalo po določilu 99. člena SPZ kot spor zaradi vznemirjanja lastninske pravice (negatorna oziroma opustitvena tožba). Za uspeh negatorno tožbo mora tožeča stranka dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico in da jo tožena stranka protipravno vznemirja. Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.

7. Tožeča stranka je zatrjevala, da je v lastninski pravici na zemljišču pod balkonom omejena zato, ker na tem področju ne more kositi trave in obdelovati zemljišča. Sodišče je na ogledu ugotovilo, da tožeča stranka s kmetijsko mehanizacijo lahko kosi vse do roba stebričkov, neposredno ob objektih pa s kosilnico ni mogoče voziti. Kjer zaradi bližine objekta uporaba kosilnice ni mogoča, je mogoče travo pokositi ročno. Ker gre v naravi za travnik in ne za njivo, so navedbe tožeče stranke, da zemljišča ne more obdelovati, brezpredmetne. Glede na to, da je bil balkon s stebričkoma zgrajen pred več kot 30 let, torej še pred letom 1979, ko je tožena stranka kupila nepremičnino, in glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, da je pod balkonom mogoče pokositi ročno, tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da balkon tožene stranke, ki res posega v zračni prostor tožeče stranke, ne presega tolerančnega praga, ki bi predstavljal dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.

8. V zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka na odstranitev dela ostrešja pa tožeča stranka v pritožbi prihaja samo s sabo v nasprotje, ko navaja, da pri negatorni tožbi ni mogoče določno zahtevati ukrepov za odpravo vznemirjanja, pri tem pa prezre, da je postavila zahtevek, naj tožena stranka odstrani del ostrešja. Tožeča stranka bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi toženec imel možnost izbirati med več ustreznimi ukrepi za preprečevanje odtekanja meteorne vode na zemljišče tožnika. Ne gre pa prezreti, da je sodišče prve stopnje ta tožbeni zahtevek zavrnilo tudi zato, ker na ogledu ni ugotovilo, da bi na zemljišče tožnika odtekale meteorne vode. Padanje snega v zimskem času je nedovoljena pritožbena novota, zato se pritožbeno sodišče do nje ne bo opredeljevalo.

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama. Na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP pa je dolžna povrniti stroške za odgovor na pritožbo toženi stranki. Sodišče je stroške tožene stranke odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.