Jedro

Višina sorazmernega dela vdovske pokojnine je odvisna od višine v pokojninsko osnovo vštevnih plač ter pri slovenskem nosilcu zavarovanja dopolnjene pokojninske dobe, zato ni mogoče uspešno zatrjevati, da je priznana pokojnina prenizka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 10. 6. 2019 in št. ... z dne 22. 3. 2019 ter priznanje pravice do višjega sorazmernega dela vdovske pokojnine od 28. 3. 2018 dalje, kjer je presodilo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, ker ni upoštevana pokojninska doba, dopolnjena pri hrvaškem nosilcu zavarovanja.

V laični pritožbi povzema postopek in vsebino izpodbijanih odločb, s katerima naj bi ji bila narejena škoda, ker je pokojnina manjša od pokojnin njenih otrok, čeprav bi morale biti enake. Res je zahtevo za pridobitev pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine vložila pri bosanskem nosilcu zavarovanja, vendar bi območna enota toženca morala vse tri člane, vključno z otrokoma obravnavati enotno. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno in materialno pravo zmotno uporabljeno, ker je priznan znesek 30,31 EUR pokojnine premajhen. Pri odmeri pokojnine je narejena napaka, ker ni upoštevana pokojninska doba, dopolnjena pri hrvaškem nosilcu zavarovanja. Prilaga odločbi hrvaškega nosilca zavarovanja ( A/2 in A/3)

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožničine očitke odgovarja le še naslednje.

5. Pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju so pavšalne in nekonkretizirane, sklicevanje na odločbi hrvaškega nosilca zavarovanja zaradi hrvaške pokojninske dobe pa je v tem pritožbenem postopku neupoštevno, saj ta doba v predsodnem upravnem in v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni bila zatrjevana.

6. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bila dne 11. 6. 2018 pri bosanskem nosilcu zavarovanja na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo2 (Mednarodni sporazum) vložena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine po A.A., umrlem 28. 3. 2018. Izkazano je, da je pokojni pri nosilcu zavarovanja v BIH dopolnil 11 let, 9 mesecev in 15 dni (141 mesecev) pokojninske dobe, pri slovenskem nosilcu 6 let in 1 dan (72 mesecev) pokojninske dobe, skupno torej 17 let, 9 mesecev in 16 dni ali 213 mesecev pokojninske dobe, s prišteto dobo pa 20 let in 4 mesece ter 16 dni pokojninske dobe.

Za izkazano pokojninsko dobo je bila na podlagi 20. in 22. člena Mednarodnega sporazuma ter ob uporabi relevantnih določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2), citiranih v prvostopenjski sodbi, od 28. 3. 2018 dalje tožnici priznana pravica do sorazmernega dela vdovske pokojnine v zakoniti višini. Iz mehanografske obdelave namreč določno izhaja, da pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove 774,70 EUR v višini 36 % znaša 278,98 EUR, 90 % družinske in vdovske pokojnine 83,66 EUR, sorazmerni del izračunan po ulomku 72/213 (0,338) pa 28,28 EUR. Ker je tako odmerjena pokojnina nižja od odmere od najnižje, z zakonom zagotovljene pokojninske osnove, ki je leta 2018 znašala 830,35 EUR, je tožnici priznanih 30,31 EUR sorazmernega dela vdovske pokojnine mesečno.

7. Višina sorazmernega dela vdovske pokojnine je odvisna od višine v pokojninsko osnovo vštevnih plač ter pri slovenskem nosilcu zavarovanja dopolnjene pokojninske dobe, zato ni mogoče uspešno zatrjevati, da je priznana pokojnina prenizka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica ni upravičena do višjega zneska vdovske pokojnine. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta izpodbijani upravni odločbi pravilni in zakoniti, tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1), utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževan višji znesek vdovske pokojnine.

8. V pritožbenem postopku predloženi odločbi hrvaškega nosilca zavarovanja o invalidski pokojnini, priznani pokojnemu A.A. od 1. 9. 2017 dalje (A/2), oz. od 1. 4. 2018 priznani družinski pokojnini (A/3) ne moreta biti upoštevni. Ni mogoče uspešno zatrjevati nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi neupoštevanja pokojninske dobe pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, saj ta v predsodnem upravnem postopku in pred sodiščem prve stopnje sploh ni bila zatrjevana. V skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme namreč pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do konca glavne obravnave, če so hkrati izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Slednje procesno stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni izkazano.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 37/08 – MP, št. 10/08. 3 Ur. l. RS, št. 96/2020 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004.