Jedro

Z določbo 22. člena novele ZPIZ (Ur. l. SRS, št. 30/90) ni bilo poseženo v 32. člen istega zakona glede izključitve zavarovanja po 3. odstavku 10. člena in 11. člena in pravice do varstvenega dodatka. Zato s priznanjem pravice do varstvenega dodatka tožniku, ki je bil ob upokojitvi leta 1991 zavarovanec po 2. odst. 10. člena ZPIZ/83, ni prišlo do kršitve materialnega zakona v škodo zavoda in tudi ni bilo pogojev za spremembo pravice do odločbe po 2. alinei 269. člena ZPIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku tako, da je kot nezakonito razveljavilo odločbo toženca št. P-968954 z dne 22.4.1997 in s tem vzpostavilo pravno stanje, po katerem ima tožnik po odločbi 15 0968954 z dne 29.4.1996 v zvezi s sklepom iste opr. št. z dne 28.10.1991 še nadalje pravico do varstvenega dodatka.

Citirano sodbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačno uporabljenega materialnega prava. Poudarja, da je bil tožnik od 1.1.1984 do 14.8.1990 zavarovan kot drugi kmet po 5. zavarovalnem razredu, nato pa do upokojitve 1.5.1991 sicer kot združeni kmet op 2. odst. 10. člena tedaj veljavnega zakona, pa kljub temu glede na 22. člen novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 30/90; v nadaljevanju ZPIZ-90) nima pravice do varstvenega dodatka, ker ne izpolnjuje pogojev gostote zavarovalne dobe za širši obseg pravic.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano ugoditveno sodbo izdalo ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; nadaljevanju ZPP-99), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je obrazložena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja le še naslednje: Ob bistveno pravilni in med strankama sicer nesporni dejanski ugotovitvi, da je bila tožniku s sklepom št. I-968954 z dne 28.10.1991 pravica do varstvenega dodatka k starostni pokojnini priznana od 1.5.1991 dalje, kot zavarovancu iz 2. odst. 10. člena tedaj veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS, št. 27/83, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-83), saj je bil na tej podlagi zavarovan od 15.8.1990 do upokojitve, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo izpodbijano odločbo št. I-968954 z dne 22.4.1997, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz 269. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92) za njeno izdajo po nadzorstveni pravici.

Zmotno je namreč materialno-pravno stališče tožene stranke, da tožnik ob upokojitvi leta 1991 ni bil upravičen do varstvenega dodatka, ker ni izpolnjeval pogojev gostote po noveliranem 22. členu ZPIZ-83 (Ur. l. RS, št. 30/90), ko ni bil najmanj 15 let zavarovan od osnove, ki ni bila nižja od mesečnega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Citirana novela je sicer res predpisala gostoto zavarovalne dobe za širši obseg pravic, vendar se je sprememba eksplicitno nanašala na pravico do najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo za zavarovance iz 9., 2. odst. 10. in 13. člena zakona. Z njo ni bilo poseženo v 32. člen ZPIZ-83, ki je določal, da pravice do varstvenega dodatka niso imeli uživalci predčasne pokojnine ter zavarovanci iz 3. odst. 10. in 11. člena zakona. Ob takšni materialno-pravni ureditvi sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da s priznanjem pravice do varstvenega dodatka tožniku, ki je bil ob upokojitvi leta 1991 zavarovan kot združeni kmet po 2. odst. 10. člena ZPIZ-83, ni prišlo do kršitve materialnega zakona v škodo zavoda. Ker ni izpolnjen dejanski stan iz 2. alinee 269. člena ZPIZ-92 za spremembo dokončnega in pravnomočnega posamičnega akta z dne 28.10.1991, ne ugotovitev, da tožnik nima pravice do varstvenega dodatka k starostni pokojnini, niti posledično pogoji za odpravo odločbe št. 15 0968954 z dne 29.4.1996, je izpodbijana ugoditvena sodba pravilna in zakonita.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.