Jedro

6 % prispevek za pokojninsko zavarovanje pri izplačilu nagrade in stroškov sodnemu izvedencu iz cenitve ima pravno podlago v 2. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem zavarovanju, saj se sodni izvedenci in cenilci ne uvrščajo med osebe, ki bi opravljale to delo kot samostojno dejavnost. Funkcija sodnega cenilca je med določbami o zavarovanju za posebne primere umeščena v „drugo pravno razmerje“, za katera se vzpostavi zavarovanje po 2. odst. 27. čl. ZPIZ-1, prispevek 6 % od bruto zneska prejemnika iz drugega pravnega razmerja plačujejo izplačevalci.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. 2 in 4 izreka).

Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. P 90/99 z dne 15.10.2007 odločilo: da se izvedencu profesorju dr. B. R. odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 176,45 EUR, da je od predlaganega celotnega izplačilo potrebno obračunati in plačati 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 10,58 EUR, da izvedenec ni zavezanec za DDV, da izvrši plačilo skupnega zneska (vključno s 6 % prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) v višini 187,03 EUR finančno računovodska služba iz v naprej založenega zneska na transakcijski račun sodnega izvedenca št. ..., ki je odprt pri N. d.d., prispevke in dajatve pa na ustrezni račun, plačilo se izvede najkasneje v 30. dneh po pravnomočnosti sklepa.

Tožnik je po pooblaščenki takšen sklep sodišča prve stopnje izpodbijal s pravočasno pritožbo in v njej uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga razveljavi v tč. 2 in 4 izreka, torej v delu, v katerem se nalaga plačilo zneska izvedenine vključno s 6 % prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter spremeni preostali sklep tako, da se izvedencu odmeri nagrada in stroški v skupnem znesku 176,45 EUR brez vsakršnih dodatkov. Navajal je, da je sodišče iz neznanih razlogov sprejelo izpodbijano odločitev, da je potrebno od nagrade, priznanih stroškov cestnine, parkirnine in kilometrine obračunati še 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni navedlo materialne določbe kot podlago za svojo odločitev, odločitev sama je nezakonita. Izvedenec je v nagrado dolžan prijaviti kot dohodek in od dohodka se mu obračunajo prispevki in davki, ki jih država zahteva od posameznika in ni prav nobene podlage, da bi se pokojninski sklad polnil še na način, kot ga skuša uvesti sodišče. Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Izplačilo nagrade in povračilo stroškov sodnemu izvedencu oz. cenilcu se izvede v skladu z določbo 48. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS št. 7/2002, 75/2003, 72/2005 in 71/2007), ki ga je navedlo tudi sodišče prve stopnje. Na podlagi citiranega Pravilnika je potrebno izdati sklep o izplačilu nagrade in povračilu stroškov, v sklepu pa mora biti opredeljeno: kam se sredstva nakažejo, v kakšni višini, na kateri osebni račun, iz katerih sredstev, zavezanost izvedenca oz. cenilca za DDV, obveznost obračuna 6 % prispevka za PIZ (razen v primeru izplačila pravni osebi), rok za izvedbo nakazila, na kakšen način bo izvedeno nakazilo, pravni pouk.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadeni sklep sodišča prve stopnje vse zgoraj navedene sestavine.

Nagrada sodnemu izvedencu oz. cenilcu je vedno določena v bruto višini, ker je vrednost točke po zgoraj navedenem Pravilniku določena v bruto vrednosti. Od skupno ugotovljene višine nagrade in povračila stroškov je potrebno obračunati 6 % prispevek za PIZ. Ta prispevek ima podlago v II. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS št. 104/2005). Sodni izvedenci in cenilci namreč opravljajo z zakonom določeno funkcijo v sodnem sistemu (Zakon o sodiščih) in se ne uvrščajo med osebe, ki bi opravljale to delo kot samostojno dejavnost, ki je opredeljena v I. odst. 15. čl. ZPIZ-1 oz. v I. odst. 27. čl. navedenega zakona, zato se na podlagi teh določb obvezno ne zavarujejo kljub temu, da so vpisani v imenik , ki je predpisan z zakonom (Zakon o sodiščih). Opravljanje tega dela je vezano izključno na potrebe in delo sodišč ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njihovih pravic, za imenovanje sodnega izvedenca oz. cenilca je v Zakonu o sodiščih predpisano izpolnjevanje določenih pogojev in so vpisani torej v imenik, v ta imenik pa je vpisan tudi podatek o zaposlitvi sodnega izvedenca oz. cenilca, torej naj bi bil poleg svoje opisane funkcije sodni izvedenec oz. cenilec še zaposlen oz. samozaposlen. Funkcija sodnega cenilca je med določbami o zavarovanju za posebne primere umeščena v VIII. tč. Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, kjer so opredeljena “druga pravna razmerja”, na podlagi katerih se vzpostavi zavarovanje po II. odst. 27. čl. ZPIZ-1 in prispevek v teh primerih plačujejo v višini 6 % od bruto zneska osebnega prejemka iz drugega pravnega razmerja izplačevalci tega plačila.

Glede na obrazloženo je sklep sodišča prve stopnje v celoti pravilen in zakonit, saj je imenovani sodni izvedenec v obravnavanem primeru fizična oseba, ki je opravil delo za potrebe sodišča (po predhodnem predlogu pravdne stranke) in tega dela ne opravlja kot samostojno dejavnost. Pritožba je zato neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Odločitev o tožnikovih stroških pritožbenega postopka temelji na določbi I. odst. 165. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s I. odst. 154. čl. istega zakona, ker tožnik s pritožbo ni uspel.