Jedro

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da mora upnik tretjemu v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 112,36 EUR, sicer oprlo na 6. odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je štelo, da je upnik stroške, ki jih je priznalo tretjemu, povzročil neutemeljeno. Ob tem bi moralo upoštevati določbo 160. člena ZPP v zv. s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh obstajajo pravice drugih.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tretjega in sklep o izvršbi opr. št. 8 Ig 2005/01892 z dne 21. 3. 2005 v zvezi s sklepom o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 19. 5. 2008 razveljavilo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo z rubežem in cenitvijo motornega vozila Citroen Jumper, reg. oznaka LJ ... ter izvršbo v tem obsegu ustavilo (1. točka izreka); upniku je naložilo, da mora tretjemu v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 112,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po preteku paricijskega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

Zoper 2. točko izreka sklepa se pritožuje upnik. Meni, da je odločitev o stroških preuranjena. Upnik ni zakrivil prav nobenih stroškov, saj je za sam rubež, cenitev in prodajo zadolžen sodni izvršitelj. Izvršitelj je sam opravil rubežna dejanja in upnik za njegovo ravnaje ne more biti odgovoren. Krivda za neuspeh je na strani izvršitelja, saj se pred opravo izvršilnega dejanja ni prepričal o lastništvu zarubljenega predmeta (avtomobila). Ker upnik meni, da ni krivda na njegovi strani, torej tudi ni dolžan nositi stroškov tega postopka. Zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in v tem delu sklep spremeni tako, da naloži izvršilne stroške tretjega tistemu, ki jih je zakrivil, in ne upniku. Priglaša pritožbene stroške.

Tretji P. d.o.o. je na pritožbo upnika odgovoril. Meni, da je stališče upnika napačno. ZIZ namreč določa, da mora upnik povrniti stroške, ki jih je ta neutemeljeno povzročil tretji osebi. Ravno takšna situacija pa je v obravnavanem primeru. Dejstvo je, da je upnik tisti, ki usmerja izvršilni postopek in upnik je v konkretnem primeru bil tisti, ki je predlagal izvršbo na premične stvari, ki niso last dolžnika, temveč tretjega. S tem, ko je sodišče na upnikov predlog izdalo sklep, s katerim je dopustilo izvršbo na predlagano premično stvar, je bil tretji prisiljen svoje pravice zavarovati tako, da je zoper takšen sklep ugovarjal. Ker je bil ugovor podprt z ustreznimi dokazi, je sodišče ugovoru ugodilo in izvršbo v tem obsegu ustavilo. Upnik je torej dolžan povrniti tretjemu stroške tako po 38. členu ZIZ kot tudi po ZPP, ki uzakonjena načelo uspeha. Predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov inrazlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Po določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. O tem, kateri stroški so bili neutemeljeno povzročeni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da mora upnik tretjemu v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 112,36 EUR, sicer oprlo na šesti odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je štelo, da je upnik stroške, ki jih je priznalo tretjemu, povzročil neutemeljeno. Ker torej sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o tem odločilnem dejstvu, ima izpodbijana 2. točka izreka sklepa pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v 2. točki izreka in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj torej sodišče prve stopnje navede razloge o odločilnih dejstvih, pozorno pa naj bo tudi na določbo 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh obstajajo pravice drugih.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).