Jedro

Na kakšen način in s kakšnimi argumenti je na 6. dopisni seji strokovna komisija po ponovni preveritvi pogoja de minimis na podlagi poziva kabineta ministra sprejela skupno odločitev, da se vloga št. 55, ki jo je posredoval prijavitelj A., uvrsti na seznam prejemnikov sredstev, iz dosedanjega postopka ni razvidno. Na podlagi česa so člani strokovne komisije soglasno ugotovili, da projekta stranskega udeleženca ni mogoče zavrniti iz razloga neizpolnjevanja pogojev javnega razpisa, v postopku ni možno preveriti. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja ugotovitev strokovne komisije, ali vloga stranskega udeleženca izpolnjuje pogoje za kandidiranje na javni razpis ali ne.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 54400-55/2012/6 z dne 7. 8. 2012 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 420,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Minister za delo, družino in socialne zadeve je v postopku javnega razpisa za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva II v okviru 4. razvojne prioritete „Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti“ in 4.1. prednostne usmeritve „Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti“ Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje od 2007 – 2013 (v nadaljevanju Javni razpis) vlogi prijavitelja A., ugodil in mu odobril sredstva v skupni višini največ 292.910,00 EUR. V izreku je tudi pojasnil, da namenska sredstva EU predstavljajo 85 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške projekta. Namenska sredstva slovenske udeležbe predstavljajo 15 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške projekta.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je postopek javnega razpisa vodila strokovna komisija, ki jo je imenoval minister in ki je skladno z Uredbo o postopkih, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba), izvedla odpiranje prejetih vlog in vodila zapisnik o odpiranju. Pri tem je ugotovila, da je prijavitelj pravočasno oddal popolno vlogo oziroma jo je v predpisanem roku dopolnil. Strokovna komisija je zato na podlagi pogojev in meril, določenih v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji, vlogo prijavitelja ocenila. Končno oceno vloge prijavitelja je strokovna komisija oblikovala na podlagi povprečja treh podeljenih ocen. V skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe pa je oblikovala predlog prejemnikov sredstev. Javni razpis je določal, da bodo za sofinanciranje predlagani projekti, ki bodo dosegli minimalni kakovostni kriterij najmanj 120 vseh možnih točk oziroma 60 % vseh možnih točk. Ker je skupna vrednost predlaganih projektov, ki so dosegli minimalni kakovostni kriterij, določenem v Javnem razpisu, presegla razpoložljiva sredstva, so imeli prednost projekti z višjim številom točk. V izbor so bile tako uvrščene vloge, ki so dosegle najmanj 138,33 točk. Ker je vloga prijavitelja dosegla 179,33 točk, je strokovna komisija predlagala, da se vlogi prijavitelja ugodi. Iz obrazložitve ocene strokovne komisije sledi, da projekt odgovarja namenom in ciljem javnega razpisa, saj gre za nadaljevanje in delno nadgradnjo v preteklosti že razvitega sofinanciranega projekta. Predviden je program usposabljanja, ki vključenim osebam iz ranljive ciljne skupine oseb starejših nad 50 let, pomaga pridobiti kompetence, zaradi katerih so lahko privlačni za druge delodajalce. Je pa v projektu predvidenega premalo poudarka na spremljanju predstavnikov ranljive ciljne skupine ves čas trajanja projekta. Projekt je primeren za sofinanciranje, zato je bilo odločeno tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila njena vloga na javni razpis pravočasna in popolna. Po oceni strokovne komisije ji je bilo dodeljenih 138 točk, kar ni zadoščalo za uvrstitev tožeče stranke na seznam 17 prejemnikov sredstev, od katerih je bilo zadnjemu dodeljenih 138,33 točke. Tožeča stranka je bila s 138 točkami uvrščena na 18. mesto, zato je strokovna komisija predlagala, da se jo ne izbere. Tožeča stranka pa se s takšno odločitvijo ne strinja, zato je zoper izdani akt vložila samostojno tožbo.

Pojasnjuje, da tožbo v tem upravnem sporu zoper sklep izdan prijavitelju A. vlaga zato, ker je uvrstitev tožeče stranke na 18. mesto, posledica nezakonite obravnave višje uvrščene vloge prijavitelja. Pravni interes tožeče stranke je izkazan najprej s tem, da gre pri vseh sklepih za isti postopek javnega razpisa, nato pa še s tem, da je izpodbijani sklep bistveno vplival na pravico tožeče stranke, da pridobi sredstva javnega razpisa. Uspeh tožeče stranke je namreč odvisen tudi od pravilne in zakonite obravnave ostalih prijaviteljev. V primeru izpodbijanega sklepa so bile kršene določbe javnega razpisa v takšni meri, da je to vplivalo na zakonitost sklepa in posledično na vrstni red prijaviteljev. Če bi se vloga prijavitelja obravnavala skladno s predpisi, bi bila tožeča stranka uvrščena na 17. mesto in bi bila s tem upravičena do sredstev. Komisija mora pred pripravo predloga upoštevati mnenje službe za kontrole ali mnenje skrbnice že prej financiranega projekta v zvezi z izpolnjevanjem pogojev 4. člena javnega razpisa (pomoč po pravilu „de minimis“ v zvezi z Uredbo ES 1998/2006 (v nadaljevanju Uredba ES)). Izpolnjevanje navedenega pogoja je del predpostavke za popolnost vloge. V postopku obravnavane vloge prijavitelja A. je bila s strani službe za kontrole MDDSZ ugotovljeno, da vloga ne izpolnjuje zahteve javnega razpisa, ki določa, da prijavitelj nanj ne sme predložiti projekta, za izvajanje katerega so bila že pridobljena sredstva iz drugih javnih virov. Projekt, ki ga je z namenom financiranja s sredstvi iz tega javnega razpisa prijavil A., je že sofinanciran s strani MDDSZ v okviru projekta B., ki je bil izbran na javnem razpisu za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela. Dejstvo, da je bil projekt že financiran, je ugotovila služba za kontrole MDDSZ iz 13. člena Uredbe ES, ki je opravila administrativno kontrolo. Isto dejstvo je ugotovila tudi skrbnica projekta B. Po njenem prijavljen projekt ne predstavlja nadgradnje prvega, temveč gre za podvajanje aktivnosti. Glede na obe jasni mnenji, da je projekt že financiran, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev razpisa, je bila na predlog kabineta ministra strokovna komisija pozvana, da ponovno odloči o tem, ali se vloga A. uvrsti na seznam prejemnikov sredstev, ali pa se jo zavrne. Iz zapisnika 6. dopisne seje strokovne komisije z dne 25. 7. 2012 je razvidno, da strokovna komisija kljub nespremenjenima stališčema službe za kontrole in skrbnice projekta B. ni ugotovila, da obravnavana vloga ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa. V posledici je pristojni minister izdal sklep o uvrstitvi vloge A. na seznam prejemnikov sredstev, ne da bi za to obstajala dejanska in pravna podlaga. Neobrazložena odločitev strokovne komisije, za katero ni nobenega temelja, ne zadošča standardom zakonitosti izdanega sklepa. To velja toliko bolj, ker je bila odločitev očitno problematizirana, saj v nasprotnem primeru kabinet ministra komisije ne bi pozval k ponovnemu odločanju. Tako mnenje službe iz 13. člena Uredbe ES, kot mnenje skrbnice projekta B. je, da vloga ne izpolnjuje niti formalnih pogojev za udeležbo na razpisu. Niti odločitev strokovne komisije, niti odločitev ministra nista obrazloženi, tako da ni mogoče natančno ugotoviti, kaj je tisto, kar je botrovalo odločitvi in predlogu strokovne komisije. Odločitev, da se projekt prijavitelja A. uvrsti na seznam prejemnikov sredstev, je tako nezakonita.

Tožena stranka sodišču najprej predlaga, da tožbo na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrže. Prereka navedbe tožeče stranke o izkazanem pravnem interesu za vložitev tožbe kot to določa 2. člen ZUS-1. Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, pač pa prijavitelja A. Tožeča stranka z ugovori ne brani svojega pravnega interesa, saj se njeni tožbeni ugovori nanašajo na pravni položaj prijavitelja A. Podrejeno pa tožena stranka vlaga odgovor na tožbo, s katerim prereka vse navedbe in predloge tožeče stranke. V odgovoru pojasnjuje pravno podlago za odločitev in opisuje potek postopka ter vsebino listin, ki so v upravnih spisih. Pojasnjuje tudi zakaj je odločila, da se vloga tožeče stranke zavrne oziroma ne izbere. Pri tem poudarja, da je postopek z vlogo tožeče stranke, ki je bila ocenjena s 138 točkami, potekal skladno s predpisi in pogoji javnega razpisa. Izdani sklep je bil tako zakonit in pravilen.

Z navedbami tožeče stranke, da je bila njena uvrstitev na 18. mesto posledica nezakonite obravnave vloge prijavitelja A., se tožena stranka ne strinja. Poudarja, da so vsi sklepi, ki jih izpodbija tožeča stranka, tudi sklep izdan obravnavanemu prijavitelju, pravilni in zakoniti ter da je bil postopek izpeljan zakonito, kar dokazujejo listine, na katere se sklicuje. Prav tako se ne strinja z navedbami tožeče stranke, da je uspeh prijavitelja odvisen od pravilne in zakonite obravnave vseh prispelih vlog. Uspeh posameznega prijavitelja je na prvem mestu odvisen od kvalitete njegove vloge. Ponovno pojasnjuje, da je bil postopek dodelitve sredstev preko javnega razpisa pripravljen na podlagi določil Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) Uredbe o postopku, Uredbe ter druge zakonodaje s področja izvajanja Evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji. Strokovna komisija je svoje delo opravila skladno z zgoraj navedeno področno zakonodajo. Pri ocenjevanju formalno popolnih vlog je strokovna komisija upoštevala mnenje strokovnih služb tožene stranke, pri čemer pa tožena stranka poudarja, da niti veljavna področna zakonodaja, niti interni akti tožene stranke, ne zavezujejo članov strokovne komisije k upoštevanju takšnih mnenj. Strinja se s tožečo stranko, da so morali prijavitelji na javni razpis izpolnjevati pogoj iz 4. točke javnega razpisa glede pomoči po pravilu de minimis. Strokovna komisija je v postopku ocenitve vlog prijavitelja A. presodila, da vloga izpolnjuje zahtevan pogoj javnega razpisa. Tožena stranka navedeno dokazuje z obrazcem za preverjanje formalne popolnosti vloge in izpolnjevanje pogojev prijaviteljev in projektnih partnerjev za prijavitelja A. Javni razpis je določal, da v kolikor bodo sredstva pomoči po pravilu de minimis presegla zahtevano omejitev, bo strokovna komisija takšno vlogo v postopku ocenjevanja zavrnila. Vloga prijavitelja A. je izpolnila tudi pogoj pomoči po pravilu de minimis. Tožena stranka je pred izdajo sklepa o izbiri dodatno preverila izpolnjevanje omenjenega pogoja. Dne 3. 8. 2012 je z dopisom Prošnja za pridobitev podatkov iz evidenc državnih pomoči za podjetja, izbrana na javnem razpisu za spodbujanje socialnega podjetništva 2, zaprosila Ministrstvo za finance za podatke o višini izplačanih sredstev pomoči po pravilu de minimis v obdobju od 1. 1. 2010 do 12. 1. 2012. Na podlagi prejetega dopisa z dne 6. 8. 2012 je tožena stranka dobila potrditev, da vloga prijavitelja A. izpolnjuje tudi pogoj pomoči po pravilu de minimis. Strokovna komisija je na seji ugotovila, da je prijavitelj A. pravočasno oddal formalno popolno vlogo oziroma jo je v postavljenem roku ustrezno dopolnil. Vlogo prijavitelja je ocenila na podlagi pogojev in meril, določenih v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. V prilogi zapisnika 6. seje, ki predstavlja mnenje skrbnice projekta B. sledi, da prijavitelj A. želi zgolj nadaljevati aktivnosti projekta B., ki ga je kot partner že izvajal v okviru javnega razpisa za sofinanciranje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela. V vlogi prijavitelja A. je navedeno sodelovanje v projektu B. do dne 3. 12. 2012, zato posledično prijavitelj sam predvideva začetek izvajanja projekta C. šele s 1. 1. 2013. Na podlagi navedenega tožena stranka pojasnjuje, da je bilo to dejstvo upoštevano tudi pri pripravi programa sofinanciranja projekta C. Glede na dejstvo, da je prijavitelj A. pogodbo o sofinanciranju s toženo stranko podpisal dne 24. 8. 2012 in da je v sami vlogi vnaprej predvidel pričetek izvajanja projektnih aktivnosti v okviru projekta C. šele s 1. 1. 2013, je tožena stranka v izogib dvojnemu financiranju projektnih aktivnosti kot začetek sofinanciranja upravičenih stroškov določila datum 1. 1. 2013. Člani strokovne komisije so na podlagi ugotovitev službe za kontrole, mnenja skrbnice projekta B. ter primerjave vlog projektov B. in C. presodili, da vloge prijavitelja A. iz razloga neizpolnjevanja postavljenih pogojev javnega razpisa, ni mogoče zavrniti. Glede na dejstvo, da se projekt C. prične izvajati s 1. 1. 2013, je strokovna komisija presodila, da možnosti, da bi prišlo do nepravilnosti pri izvajanju obeh projektov hkrati in posledično dvojnega financiranja istih aktivnosti, ni. Tožena stranka se ne strinja z navedbo tožeče stranke, da zgornja odločitev strokovne komisije ni obrazložena. To dokazuje s prilogami k zapisniku 6. seje. Prav tako tožena stranka dodaja, da je tudi odločitev odgovorne osebe tožene stranke obrazložena. Do neizpolnjevanja pogoja pomoči po pravilu de minimis pri vlogi prijavitelja A. tako ni prišlo.

Ne glede na navedeno tožena stranka poudarja še, da se izvaja nadzor tako nad tem, kot nad vsemi ostalimi projekti, ki so bili izbrani na tem javnem razpisu. Izvajajo ga tako pristojne službe tožene stranke, kot drugi pristojni slovenski in EU nadzorni organi. V kolikor bo med izvajanjem projekta C. prišlo do nepravilnosti, bo tožena stranka postopno, skladno z določili podpisane pogodbe o financiranju, od prijavitelja zahtevala odpravo le-te, vključno z vračilom prejetih sredstev s pripadajočimi zakonskimi obrestmi.

Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrže oziroma podrejeno, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prijavitelj A. kot stranka z interesom je na poziv sodišča podal odgovor na tožbo, v katerem prvenstveno, tako kot tožena stranka izpostavlja, da tožeča stranka v tožbi ni izkazala svojega pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za izpodbijanje sklepa, s katerim je bilo vlogi stranskega udeleženca v tem javnem razpisu ugodeno. Ne strinja se z navedbami tožeče stranke, da je uspeh vseh prijaviteljev na javni razpis odvisen zgolj od pravilne in zakonite obravnave vseh prispelih vlog, prav tako tudi ne z mnenjem tožeče stranke, da so bile kršene določbe javnega razpisa. Strinja pa se z navedbo tožeče stranke, da so morali prijavitelji na javni razpis izpolnjevati tudi pogoje iz 4. točke javnega razpisa. Strokovna komisija je v postopku ocenitve vloge stranskega udeleženca ugotovila, da vloga izpolnjuje zahteve javnega razpisa. Pojasnjuje, da je stranski udeleženec dne 24. 8. 2012 s toženo stranko tudi podpisal pogodbo o sofinanciranju operacije C. v okviru javnega razpisa. Strokovna komisija je v postopku izvedbe javnega razpisa sprejela ustrezno odločitev, ki jo je potrdila tudi odgovorna oseba toženca, to je minister.

Stranski udeleženec še pojasnjuje, da je kot projektni partner sodeloval pri projektu B., ki je bil izbran na javnem razpisu za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 59/2010. Projekt C. je nadaljevanje in hkrati nadgradnja projekta B. Projekt se je zaključil dne 3. 12. 2012, pri čemer ni nikakršne možnosti, da bi lahko prišlo do sofinanciranja enakih aktivnostih v obeh projektih. Že v sami vlogi za javni razpis je jasno navedel sodelovanje v projektu B. do dne 3. 12. 2012, zato je posledično predvidel začetek izvajanja projekta C. šele s 1. 1. 2013. To dejstvo je bilo upoštevano tudi pri pogodbi o sofinanciranju projekta C. Stranski udeleženec še poudarja, da javni razpis ni namenjen zgolj razvoju novih, temveč tudi širitvi obstoječih tržnih dejavnosti, pri čemer termina širitev ne opredeljuje podrobneje.

Na podlagi navedenega stranski udeleženec poudarja, da njegova vloga izpolnjuje zahtevani pogoj javnega razpisa, saj za projekt C. ni pridobil sredstev iz drugih javnih virov. Prav tako glede na dejstvo, da se pričetek projektnih aktivnosti in upravičenosti stroškov projekta C. prične šele s 1. 1. 2013, do nepravilnosti na področju dvojnega financiranja ne more priti. Ne glede na navedeno pa stranski udeleženec poudarja, da nadzor nad tem, kot tudi vsemi ostalimi projekti, izvajajo pristojne službe tožene stranke, kot tudi drugi pristojni nadzorni organi. V kolikor bo med izvajanjem projekta C. prišlo do kakšne nepravilnosti, bo tožena stranka postopala v skladu z določili podpisane pogodbe o sofinanciranju in od stranskega udeleženca zahtevala odpravo le-te, vključno z vračilom prejetih sredstev s pripadajočimi zakonskimi obrestmi.

Glede na navedeno stranski udeleženec vztraja na ugotovitvi, da je sklep o ugoditvi njegove vloge pravilen in zakonit. Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča tožeča stranka glede na način izbire, nesporno število doseženih točk, svojih in prijaviteljevih ter svojo uvrstitvijo na 18. in s tem prvo naslednjo mesto za prejemniki sredstev, izkazuje pravni interes za tožbo iz razlogov, ki jih navaja v tožbi. V kolikor bi obveljalo stališče tožene stranke in stranskega intervenienta, sklepov, s katerimi je posamezni stranki ugodeno, sploh ne bi bilo mogoče izpodbijati, čeprav nedvoumno vplivajo na pravni položaj tožnika. Kot taki sodni kontroli tako v nobenem primeru ne bi mogli biti podvrženi, kar je v nasprotju z 25. členom Ustave RS.

Po vsebini je med strankama sporno, ali je bila vloga stranskega udeleženca ocenjena v skladu z razpisanimi merili in posledično z ustavnopravnimi načeli, predvsem načelom transparentnosti in enakopravnosti subjektov. Pri postopku javnega razpisa gre po mnenju sodišča za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na razpis prijavili, ključnega pomena. Prijaviteljem na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Po navedenem se lahko enako obravnavanje vseh prijaviteljev na razpisu doseže zgolj tako, da se vsem prijavljenim zagotovi enakovredno obravnavanje. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni torej nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti. Do različnega obravnavanja enakih pravnih subjektov, torej ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Dejstvo je, da se je pri stranskem udeležencu pojavil že med samim postopkom dvom v to, ali izpolnjuje formalne pogoje javnega razpisa konkretno točko 4, ki govori o pomoči po pravilu de minimis. Pojavil se je torej dvom v to, ali je bil omenjeni ponudnik obravnavan enakopravno z drugimi ponudniki. Pravilo de minimis določa, da bodo sredstva, dodeljena v okviru tega javnega razpisa, na podlagi priglašene sheme tako za prijavitelja kot za vsakega projektnega partnerja, predstavljala pomoč po pravilu de minimis. Posamezni prejemnik lahko v obdobju treh zaporednih koledarskih let pridobi največ 200.000,00 EUR, pri čemer stroški dodatka za aktivnosti in dodatka za prevoz za osebe iz ranljivih ciljnih skupin, ne predstavljajo pomoči po pravilu de minimis. Ob prijavi na razpis morajo prijavitelji ter v primeru projektnega partnerstva tudi vsak projektni partner, izpolniti tudi izjavo o pomočeh de minimis. Navesti morajo podatke o višini prejetih sredstev v obdobju zadnjih treh koledarskih let, višino dodeljenih, vendar še ne izplačanih sredstev, višino prijavljenih, vendar še ne odobrenih sredstev, vse po pravilu de minimis ter višino zaprošenih sredstev v okviru projekta, prijavljenega v okviru tega javnega razpisa. V kolikor bodo sredstva iz omenjenih podatkov presegla omejitev po pravilu de minimis, bo vloga v postopku ocenjevanja zavrnjena. Iz točke 7.2.3 javnega razpisa izhaja, da bo strokovna komisija opravila pregled formalno popolnih vlog in pri tem preverila izpolnjevanje pogojev za kandidiranje na javni razpis. Na kakšen način in s kakšnimi argumenti je na 6. dopisni seji strokovna komisija po ponovni preveritvi pogoja de minimis na podlagi poziva kabineta ministra sprejela skupno odločitev, da se vloga št. 55, ki jo je posredoval prijavitelj A., uvrsti na seznam prejemnikov sredstev, iz dosedanjega postopka ni razvidno. Na podlagi česa so člani strokovne komisije soglasno ugotovili, da projekta stranskega udeleženca ni mogoče zavrniti iz razloga neizpolnjevanja pogojev javnega razpisa, v postopku ni možno preveriti. Iz izpodbijanega sklepa namreč ne izhaja ugotovitev strokovne komisije, ali vloga stranskega udeleženca izpolnjuje pogoje za kandidiranje na javni razpis ali ne. Komisija je ugotovila le, da je vloga pravočasna in popolna v smislu formalne popolnosti vlog iz točke 7.2.2. javnega razpisa. V odločbi je sicer zapisano, da je strokovna komisija vlogo prijavitelja ocenila na podlagi pogojev in meril javnega razpisa, vendar slednje ni obrazloženo, da bi bilo moč izpolnitev pogojev vključno s pogojem de minimis, sploh presojati. To velja toliko bolj, ker so se med postopkom pokazali dvomi glede izpolnjevanja razpisnega pogoja in bi torej zaradi odprave kakršnegakoli dvoma v izpolnjevanje pogoja, to dejstvo strokovna komisija v svojem sklepu morala jasno obrazložiti, minister pa v svojem sklepu posledično povzeti. Obrazložitev, ki sta jo tožena stranka in stranski udeleženec podala v odgovoru na tožbo torej ne zadostuje, saj se presoja zgolj pravilnost in zakonitost tistega, kar zapisano v odločbi oziroma sklepu, kar velja tako glede izreka kot obrazložitve. V tem delu torej iz razlogov navedenih zgoraj, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Tudi ugovor tožene stranke in stranskega udeleženca, da bo v primeru kakršnihkoli nepravilnost, ki bi jih ugotovili drugi nadzorni organi v Sloveniji, tožena stranka ukrepala v skladu z že podpisano pogodbo, niso relevantni za odločitev v tem upravnem sporu. Na omenjeni način se morebitna nepravilnost iz izpodbijanega sklepa, ki posledično lahko prizadene tudi tožečo stranko, ne da sanirati. Gre torej za bistveno kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.

Zaradi navedenega je sodišče izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo toženi stranki vrnilo v ponovni postopek, da ravna v smislu četrtega odstavka omenjenega člena.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Pri odmeri stroškov je sodišče upoštevalo Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečano za 20 % DDV.