Jedro

Za odgovor, ali gre prosilcu kot oškodovancu v kazenskem postopku pravica do BPP po določbah ZBPP, je treba odgovoriti na vprašanje, ali gre v tem postopku skladno s 1. in 7. členom ZBPP v zvezi s 23. členom Ustave za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo.

Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku. Takšen primer je tudi uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka s strani oškodovanca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z izpodbijanim aktom ugodila prošnji prosilke A. A. in ji dodelila redno brezplačno pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v postopku preiskave pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. I Kpr 24810/2023 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku preiskave pred sodiščem prve stopnje, od 8. 9. 2023 dalje, v preostalem delu pa je prošnjo prosilke za dodelitev BPP zavrnila kot neutemeljeno. Za izvajanje BPP je določila odvetnico B. B.

2.Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilka dne 7. 9. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP zaradi postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. I Kpr 24810/2023 in nadaljnji ugotovitvi, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP.

3.V zvezi z ugotavljanjem pogoja iz 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je tožena stranka pojasnila, da prosilka prosi za dodelitev BPP v postopku preiskave pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. I Kpr 24810/2023, v katerem je udeležena kot oškodovanka, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja, kot tudi stroškov postopka preiskave pred sodiščem prve stopnje. V prošnji je prosilka po pooblaščenki pojasnila, da bo v postopku uveljavljala premoženjsko pravni zahtevek za nepremoženjsko škodo, saj je prepričana, da je v zvezi s protipravnim ravnanjem opisanim v obtožbi upravičena najmanj do odškodnine iz naslova pretrpljenega in bodočega strahu, odškodnine iz naslova fizičnih bolečin in neugodnosti v času zdravljenja in odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tekom postopka želi prosilka po pooblaščenki zastavljati vprašanja obdolžencu, predlagati dokaze za zavarovanje pravnega položaja prosilke kot oškodovanke, še posebej ob dejstvu, da je ena izmed ključnih prič dogodka pokojna.

4.Sodišče je vpogledalo v elektronski kazenski vpisnik in ugotovilo, da predmetni kazenski postopek teče zoper C. C., zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki naj bi ga storil zoper prosilko kot oškodovanko in da je v postopku razpisan narok za dne 26. 9. 2023.

5.Sklicevala se je na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2023, iz katerega izhaja, da je pravica prosilke (kot oškodovanke v kazenskem postopku) do BPP odvisna od vprašanja, ali gre za uresničevanje pravice oškodovanke do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ta pravica je povezana z uresničevanjem oškodovančeve pravice do uveljavljanja sodnega varstva njegovih pravic in pravnih interesov. Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v kazenskem postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku. Glede na izjavo prosilke z dne 7. 9. 2023, bo v postopku priglasila premoženjskopravni zahtevek za nepremoženjsko škodo.

6.Ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem pa vrste kaznivega dejanja, za katerega je prosilka zaprosila za BPP, je po oceni organa za BPP razumno, da se prosilka postopka udeležuje s strokovno pomočjo odvetnika. Glede na vrsto kaznivega dejanja in obstoj škode, pa je pričakovani izid zadeve zanjo tudi življenjskega pomena in vsekakor pomembno vpliva na njen osebni in socialno-ekonomski položaj. Verjetno je, da ji je domnevno storjenim kaznivim dejanjem nastala pravno priznana škoda, zato je pomembno, da s svojo udeležbo skrbi, da postopek teče, in prispeva k ugotavljanju vseh relevantnih okoliščin storitve kaznivega dejanja, tudi s predlaganjem dokazov in postavljanjem vprašanj pričam in tako skuša doseči uveljavitev svoje pravice. Oškodovanec ima glede uveljavitve premoženjskopravnega zahtevka v postopku verjetne izglede za uspeh in tako izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP, zato ji je bila po ugotovitvi, da prosilka izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, dodeljena BPP v obliki, kot izhaja iz izreka te odločbe.

7.Zavrnilni del odločitve pa je organ za BPP utemeljil z ugotovitvijo, da ZBPP v 3. členu določa, da je z zakonom lahko BPP drugače urejena, kot je urejena s tem zakonom, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno. Skliceval se je na določbo petega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), prvega odstavka 96. člena ZKP in četrtega odstavka 92. člena ZKP in ugotovil, da je način oprostitve stroškov določen v posebnem zakonu in je tako izključena uporaba ZBPP.

8.Tožeča stranka v vloženi tožbi predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in prosilkin zahtevek zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa zadevo vrne v ponovni postopek. Po mnenju tožeče stranke odločitev organa za BPP ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Pojasnjuje, da se povzročitev hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. členu KZ-1 preganja po uradni dolžnosti, kar pomeni, da je upravičeni tožilec državni tožilec in da sta v obravnavani zadevi, ob upoštevanju določbe 19. in 20. člena ZKP, stranki kazenskega postopka državni tožilec (ne oškodovanka) ter obdolženi C. C. Tožeča stranka zato meni, da prosilke ne moremo enačiti z obdolženim, pri katerem je pravica do obrambe (in do BPP) še posebej varovana in kateremu tudi gredo pravna jamstva v kazenskem postopku po 29. členu Ustave RS, saj ni stranka kazenskega postopka. Tožeča stranka se je sklicevala na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 in ugotovitev, da prosilka v predmetnem postopku ne nastopa kot upravičena tožilka in zato ni stranka postopka preiskave in kasneje kazenskega postopka in zato tudi ni predlagateljica posameznega preiskovalnega ukrepa, pri čemer preiskovalnega ukrepa ne smemo enačiti z adhezijskim predlogom, ki je zahtevek za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka z vsebino predloga. Glede na navedeno nima pravice do BPP skladno s 7. členom ZBPP. Dodaja še, da postopek posameznega preiskovalnega dejanja (zaslišanje oškodovanke - prosilke) z vidika oškodovanke ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njene pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Kljub temu, da je prosilka v prošnji za dodelitev BPP navedla, da bo uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, pa tožeča stranka dodaja, da premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku ni obvezen, je le možnost, ki je dana oškodovancu v kazenskem postopku. ZKP v postopku preiskave tudi ne določa nobenih zahtev oziroma prekluzije glede uveljavljanja kakšnih oškodovančevih civilno pravnih zahtevkov. Oškodovanec lahko od obdolženca terja povračilo v civilnem postopku, v katerem pa lahko oškodovanec kot stranka postopka zaprosi za BPP, v kolikor izpolnjuje subjektivne in objektivne pogoje, ki jih določa ZBPP.

9.Tožeča stranka je z zgornjimi navedbami utemeljila, da postopek preiskave z vidika oškodovanke/prosilke ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njene pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena ZBPP in posledično prosilka ni upravičena do BPP.

10.Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču po pozivu posredovala upravni spis.

11.Sodišče je v postopek pritegnilo tudi prizadeto stranko A. A., prosilko za BPP, ki pa odgovora na tožbo ni podala in ni sodelovala v postopku.

12.Tožba ni utemeljena.

13.Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da prosilka izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

14.Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je prošnji prizadete stranke v tem upravnem sporu, prosilke za odobritev izredne BPP, ugodila. Navedenemu nasprotuje tožeča stranka, ki meni, da je tožena stranka prosilki z izpodbijano odločbo neupravičeno dodelila BPP, saj prosilka kot oškodovanka ni stranka kazenskega postopka (ni niti subsidiarni niti zasebni tožilec) in tudi ni predlagatelj posameznega preiskovalnega ukrepa, pri čemer še navaja, da preiskovalnega ukrepa ne smemo enačiti z adhezijskim predlogom, ki je zahtevek za uveljavljanje premoženjsko pravnega zahtevka, zato meni, da nima pravice do BPP skladno s 7. členom ZBPP in da je premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku le možnost, ki je dana oškodovancu. Ta sicer od obdolženca lahko terja povračilo v civilnem postopku, v katerem pa lahko oškodovanec kot stranka postopka pod pogoji ZBPP zaprosi za BPP.

15.Sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da med strankama tega upravnega spora ni sporno, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Prav tako ni sporno, da prosilka v predmetnem kazenskem postopku ni bila udeležena kot upravičeni (subsidiarni ali zasebni) tožilec.

16.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da prvi odstavek 1. člena ZBPP določa, da je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva pravic po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživetje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo pravic po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred zato ustanovljenimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določenih z zakonom. Podrobneje v prvem odstavku 7. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

17.Na navedeni pravni podlagi je tožena stranka po presoji sodišča pravilno presojala izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. V zadevi namreč ni sporno, da je prosilka želela v zadevi opr. št. I Kpr 24810/2023 vložiti premoženjskopravni zahtevek, zaradi škode povzročene s kaznivim dejanjem. Podlago za uveljavljanje tega zahtevka ima prosilka v določbi 100. člena ZKP, ki določa, da se ta zahtevek, ki je nastal zaradi kaznivega dejanja, na predlog upravičencev obravnava v kazenskem postopku, če se ta s tem ne bi preveč zavlekel, pri čemer skladno s 101. členom ZKP predmet zahtevka ne more biti nekaj, česar upravičenec niti v pravdi ne bi mogel uveljavljati oz. kar bi bilo v nasprotju s pravnim redom.

18.Sodišče sicer pritrjuje navedbam tožeče stranke, da oškodovancev v kazenskem postopku ne moremo enačiti z obdolženci in se pri tem sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 (enako kot obe stranki tega upravnega spora), opozarja pa, da iz citirane sodbe Vrhovnega sodišča RS izhaja tudi, da je treba na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS razlikovati med upravičenci do BPP zaradi odločanja o obtožbi proti njim (domnevnimi storilci) in upravičenci do BPP zaradi sodnega varstva njihovih pravic, med katere pa lahko sodi tudi oškodovanec. Ta sicer (če ni niti subsidiarni niti zasebni tožilec) ni stranka v kazenskem postopku. Sodišče je že v zadevi IV U 113/2023 z dne 24. 11. 2023 pojasnilo, da je v zvezi s položajem oškodovanca v kazenskem postopku Ustavno sodišče RS z odločbo Upp-320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017 sledilo sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in odločilo, da morajo biti oškodovancu s pravnim redom zagotovljena temeljna procesna jamstva, ki mu omogočajo uveljavljanje civilnih zahtevkov, izvirajočih iz kaznivega dejanja. Položaj oškodovanca se torej približuje položaju stranke v kazenskem postopku, v katerem lahko varuje svoje premoženjske in nepremoženjske pravice.

Zato je treba za odgovor, ali gre prosilcu kot oškodovancu v kazenskem postopku pravica do BPP po določbah ZBPP, odgovoriti na vprašanje, ali gre v tem postopku skladno s 1. in 7. členom ZBPP v zvezi s 23. členom Ustave RS za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo.

Ustavno sodišče RS je nadalje v odločbi Up-417/16 z dne 18. 3. 2021 pojasnilo tudi, da oškodovanec pravice, da se kazensko preganja tretja oseba, ali da je ta obsojena za kaznivo dejanje, ne more zahtevati neodvisno. Ta pravica je zato neločljivo povezana z njegovo pravico uveljaviti civilnopravni zahtevek. Le v takih primerih zahtevki oškodovanca sodijo v civilni okvir prvega odstavka 6. člena EKČP.

Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku. Kot primer tega Vrhovno sodišče RS v citirani odločbi našteje uveljavljanje premoženjsko pravnega zahtevka s strani oškodovanca.

19.Sodišče, enako kot tožena stranka, ugotavlja, da je enak tudi položaj prosilke v konkretni zadevi - v kazenskem postopku opr. št. I Kpr 24810/2023, od izida katerega bi bila odvisna tudi poznejša odločitev o njenih pravicah in interesih v civilnem postopku, zato je v interesu pravičnosti, da je prosilki v zvezi z njenim uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku, če sama nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njena pravica do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave RS v zvezi s prvim odstavkom 6. člena EKČP. Pravni interes oškodovanca v kazenskem postopku ni neomejen, kar izhaja že iz ZKP, ki oškodovancu daje procesne pravice za varstvo njegovega pravnega interesa na prvi stopnji. Namen teh procesnih pravic je možnost učinkovitega uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka. Interes oškodovanca je, da lahko uveljavlja in da se lahko spoštujejo njegove pravice, ki jih ima po ZKP. Tako je ravnala tudi tožena stranka, ko je presodila, da uveljavljanje premoženjsko pravnega zahtevka spada med pravice prosilca v kazenskem postopku po ZKP, ki je kot oškodovanec aktivno legitimiran za postavitev tega zahtevka v tem postopku. Tako mu je v skladu s prvim odstavkom 23. člena Ustave RS, namenom BPP in določili 1. in 7. člena ZBPP utemeljeno dodelila BPP ter pri tem pravilno upoštevala, da je vložitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku le možnost, ki je dana oškodovancu, saj lahko slednji od obdolženca terja povračilo tudi v civilnem postopku. To pa ne pomeni, da je treba v vsakem primeru pričakovati, da bo z vidika BPP oškodovanec vedno terjal povračilo le v pravdnem postopku (saj bo tam stranka postopka in bo skladno s 7. členom ZBPP dobil BPP, če bodo izpolnjeni še ostali pogoji po ZBPP). Navedeno je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ki je upoštevan tudi po ZBPP, saj s tem silimo oškodovanca v nov postopek za uveljavitev povračila škode, pri tem pa se lahko premoženjskopravnemu zahtevku ugodi tudi v kazenskem postopku .

20.Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, saj je tožena stranka dodelila prosilki BPP ob njenem izpolnjevanju subjektivnega in objektivnega pogoja, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

21.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je le pravilna uporaba materialnega prava.

-------------------------------

1. Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, 13. in 16. točka obrazložitve.

2. Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, 19. točka obrazložitve.

3. Prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) določa: "Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče."

4. Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, 24. točka obrazložitve.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.