14. 10. 2004

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 831/2003 z dne 21. 5. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah št. N 1/99 z dne 5. 12. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.V nepravdnem postopku je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti pritožnikovi sestri ustavi, saj je pritožnik (kot predlagatelj postopka) po pozivu sodišča, naj založi predujem za stroške postavitve izvedenca medicinske stroke, predlog za odvzem poslovne sposobnosti umaknil. Sodišče prve stopnje je nato presojalo tudi, ali obstojijo razlogi za nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo, da ti pogoji niso podani, je odločilo, da se postopek ustavi. Pritožnik je zoper odločitev sodišča prve stopnje vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Zatrjuje, da že dalj časa "utemeljeno sumi", da je njegova sestra duševno bolna. Zaradi svojega psihofizičnega stanja naj bi zoper pritožnika vlagala lažne prijave pri organih pregona in drugih državnih organih. Tudi sicer naj bi s svojimi dejanji škodila pritožniku in njegovim družinskim članom. Pritožnik sodišču očita, da noče poskrbeti za njegovo osebno varnost, lastnino in človeka dostojno življenje. Zatrjuje, da so njemu in njegovim bližnjim kršene pravice iz 14., 15., 18., 19., 21., 22., 23., 26., 32., 33., 34., 35., 37., 49., 50., 53., 60., 66. in 67. člena Ustave.

Izpodbijana sodna odločba naj bi bila tudi v škodo sestre, ki bo po mnenju pritožnika morala prej ali slej odgovarjati za svojo "zlobo in neprištevnost".

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, ki jo vloži neupravičena oseba (tretja alineja prvega odstavka 55. člena ZUstS).

4.Določbe Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl. - ZNP), ki urejajo postopek za odvzem poslovne sposobnosti, so namenjene varstvu pravic in interesov osebe, ki naj bi ji bila poslovna sposobnost odvzeta ali omejena. V tem postopku se ne odloča o pravicah drugih oseb, tudi ne o pravicah in koristih predlagatelja postopka. Poleg tega je treba poudariti, da ni nihče upravičen zahtevati, da se nekomu odvzame poslovna sposobnost. Zakon daje določenemu krogu oseb samo procesno legitimacijo za vložitev predloga (tudi to predvsem zaradi varstva interesov prizadete osebe). Pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) prav tako posamezniku zagotavlja sodno varstvo njegovih pravic in ne pravic drugih oseb. Glede na navedena izhodišča pritožnik kot predlagatelj postopka za odvzem poslovne sposobnosti njegovi sestri ni upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe. Izpodbijana sodna odločba namreč ne posega neposredno v njegove pravice.

Zato pritožnik ni oseba, ki bi mu bila lahko z izpodbijanima sklepoma kršena kakšna njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Iz tega razloga je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger