Jedro

Temeljni pogoj za izdajo pravilnega sklepa o dedovanju je, da je jasno, kaj sodi v zapuščino. Ker je v obravnavanem primeru spor o tem, sklepa o dedovanju še ni mogoče izdati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapuščina po pokojnem obsega nepremičnine vpisane v k.o. X, parc. št. 254/1, 255/1, 275/1, 276/1, 276/3, 278/0, 322/3, 351/1, 351/2, 351/3 – vse v deležu 178/960; nepremičnine vpisane v k.o. Y, parc. št. 257/2, 260/2 – v deležu 31/160; da znaša odbitek od zapuščine 3.700,00 EUR, njena čista vrednost pa 23.006,21 EUR in znaša sodna taksa 378,00 EUR, da nastopi zakonito dedovanje h kateremu sta pozvana zapustnikova sina J. in Z. Z., ki ju je razglasilo za dediča vsakega do ½ premoženja ter dovolilo pri prej navedenih nepremičninah zapustnika vpis lastninske pravice na ime dedičev.

2. Dedič Z. Z. je vložil laično pritožbo. Navaja, da je ugotovitev o obsegu zapuščine nasprotna njegovim navedbam in zahtevku na zapuščinski obravnavi. Zahteval je, da se v zapuščino vštejejo sredstva, ki so bila na transakcijskem računu zapustnika. Po smrti zapustnika je bilo opravljenih več transakcij, ki vse pomenijo zmanjšanje zapuščinske mase in so v njegovo škodo. Ker na računu zapustnika ni bil nihče pooblaščen, pa v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, ki so bila dvignjena, ko je bil zapustnik hospitaliziran oziroma so bili z njimi pokriti komunalni in stanovanjski stroški. Zahteval je tudi, da se v zapuščino vštejejo nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju in priznanju lastninske pravice, katero je zapustnik sklenil s sodedičem J. Z. in njegovo izvenzakonsko partnerico le teden dni pred hospitalizacijo.

3. Dedič J. Z. je na pritožbo odgovoril. Priznava, da v zapuščino spadajo sredstva, dvignjena po zapustnikovi smrti, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da je z delom teh sredstev pokril negativno stanje na računu pokojnega, plačal stroške elektrike za pokojnikove nepremičnine in stroške pokojnikovega mobilnega telefona, tako da v zapuščino spada znesek 537,20 EUR in na dediča Z. Z. odpade 268,60 EUR, kar se mu zaveže plačati. Ostalo kar zahteva sodedič, pa ne sodi v zapuščino. Zato predlaga, da sodišče sklep o dedovanju v delu, ki se nanaša na sredstva na računu spremeni tako, da dedič Z. Z. deduje 268,60 EUR, pritožbeno sodišče pa naj pritožbo v delu, ki se nanaša na nepremičnine, zajete v pogodbi o priznanju solastnine in pogodbi o dosmrtnem preživljanju, zavrne ter v tem delu potrdi sklep prvostopenjskega sodišča. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je po prejemu pritožbe in odgovora nanjo 17.9.2012 izdalo sklep o dedovanju za kasneje najdeno premoženje in dopolnilni sklep, v katerem je ugotovilo, da sodi v zapuščino tudi kasneje najdeno premoženje – 537,20 EUR, ki se nahaja pri dediču J. Z. ter slednjemu naložilo, da polovico zneska – 268,60 EUR v osmih dneh izplača sodediču Z. Z. (točke I. do III. izreka) ter sklenilo, da se zapuščinski postopek prekine in se zakoniti dedič Z. Z. napoti na pravdo proti sodediču J. Z., in sicer z zahtevkom, da se ugotovi, da v premoženje zapustnika spadajo še denarna sredstva, nepremičnine in drugo (točka IV. izreka). Ta sklep (z dne 17.9.2012) je pravnomočen.

6. Na podlagi določila prvega odstavka 173. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko zapuščinsko sodišče, ki je izdalo sklep, ko prejme pritožbo, samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep, ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na tak sklep. Če tega ne naredi, pa pošlje pritožbo sodišču druge stopnje, da odloči o njej (drugi odstavek 173. člena ZD). Skladno z navedenimi zakonskimi določili bi moralo prvostopenjsko sodišče v sklepu z dne 17.9.2012 sklep z dne 7.6.2012 spremeniti, ali pa ga razveljaviti, pa tega ni storilo. Ker obstaja med dedičema spor o obsegu zapuščine, je ravnalo pravilno, ko je dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotilo na pravdo (212. in 213. člen ZD). Moralo pa bi hkrati razveljaviti sklep z dne 7.6.2012. Temeljni pogoj za izdajo pravilnega sklepa o dedovanju je, da je jasno, kaj sodi v zapuščino. Ker je v obravnavanem primeru spor o tem, sklepa o dedovanju še ni mogoče izdati, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v vezi s 163. členom ZD).