9. 12. 2009

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Celje, na seji 9. decembra 2009

odločilo:

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Celje št. 84984384 z dne 20. 12. 2007 je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A.

1.Policijska postaja Celje je obdolženemu izdala plačilni nalog na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) zaradi prekrškov po sedemnajstem odstavku 119. člena, četrtem odstavku 72. člena in petem odstavku 83. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – ZVCP-1). Zoper plačilni nalog je obdolženi vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ odstopil v odločanje Okrajnemu sodišču v Celju.

2.Okrajno sodišče v Celju se je izreklo za nepristojno za odločanje o predmetni zahtevi za sodno varstvo. V sklepu je navedlo, da se plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1 izda in vroči kršitelju takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna, kar pa v konkretnem primeru ni bilo storjeno, saj je bil plačilni nalog storilcu poslan naknadno. Zato bi po mnenju Okrajnega sodišča moral prekrškovni organ izdati plačilni nalog na podlagi 57.a člena ZP-1. Zoper tak plačilni nalog naj bi imel storilec pravico do ugovora, o katerem naj bi odločal prekrškovni organ z odločbo o prekršku. Zaradi navedenega je Okrajno sodišče štelo zahtevo za sodno varstvo po vsebini kot ugovor zoper plačilni nalog in zadevo odstopilo v reševanje prekrškovnemu organu.

3.Policijska postaja Celje zavrača svojo pristojnost z utemeljitvijo, da je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zaznala. V zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da zaradi gostote prometa plačilnega naloga obdolženemu ni mogla izdati takoj na kraju prekrška, temveč mu je bil v skladu s petim odstavkom 57. člena ZP-1 vročen po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zato je po mnenju prekrškovnega organa za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno Okrajno sodišče v Celju.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.V ZP-1 je pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog med prekrškovnimi organi in sodišči razmejena glede na to, kakšen plačilni nalog je izdal prekrškovni organ. Ker prekrškovni organ ni izdal posebnega plačilnega naloga iz 57.a člena ZP-1, temveč plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1, je pravno sredstvo obdolženega zahteva za sodno varstvo. Za odločanje o njej je pristojno Okrajno sodišče v Celju. Razloge za takšno stališče je Ustavno sodišče podrobneje obrazložilo v odločbi št. P-13/08 z dne 20. 11. 2008 (Uradni list RS, št. 112/08 in OdlUS XVII, 64).

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZustS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik