Up-86/94

15/3-1995

S K L E P

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B. Š. iz Š. L. na seji dne 15/3-1995

s k l e n i l:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. Kp 226/94 z dne 16/3-1994 in odločbo Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Škofji Loki, št. IKZ 1/94 z dne 31/8-1994, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pritožnik navaja, da je bil s sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Škofji Loki, št. K 161/88 z dne 11/7-1990, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. Kp 1142/90 z dne 9/10- 1990, obsojen na eno leto in šest mesecev zapora. Pritožnik zatrjuje, da je bil sojen v nenavzočnosti, zaradi česar je predlagal obnovo postopka. Prvostopno sodišče je predlog zavrglo, Višje sodišče v Ljubljani pa je zavrnilo pritožbo pritožnika in njegovega zagovornika zoper to odločitev s sklepom, št. Kp 226/94 z dne 16/3-1994. Pritožnik navaja, da je v marcu leta 1994 ponovno vložil predlog za obnovo postopka, o čemer sodišče še ni odločilo. Ustavni pritožbi je priložil odločbo Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Škofji Loki, št. IKZ 1/94 z dne 31/8-1994, s katero je odločeno, da se ne odloži nastop prestajanja kazni zapora. Pritožnik predlaga Ustavnemu sodišču, da pregleda spise v njegovi zadevi, ga neposredno zasliši in posreduje za odložitev izvršitve kazni do pravnomočne odločitve o obnovi postopka.

B.

Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljnjem besedilu: ZUstS) lahko vloži ustavno pritožbo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vsakdo, ki meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS je ustavno pritožbo mogoče vložiti šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, po določbi prvega odstavka 52. člena tega zakona pa je treba ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča.

Ustavno sodišče ne more preizkušati izpodbijanih odločitev pristojnih sodišč, ki se nanašajo na odločanje o predlogu za obnovo postopka. Na podlagi poizvedb pri pristojnem sodišču je bilo ugotovljeno, da je bil v izreku tega sklepa navedeni sklep Višjega sodišča v Ljubljani pritožniku vročen dne 29/3-1994, njegovemu zagovorniku pa dne 28/3-1994, zaradi česar je pritožnik zamudil rok za izpodbijanje tega posamičnega akta.

Pritožnik sam navaja, da je ponovno sprožil postopek odločitve o obnovi, ki je še v teku, ni pa izkazal, da je zoper odločitev o tem, da se ne odloži nastop izvrševanja kazni, izčrpal pravna sredstva.

Pritožnik je bil z dopisom Ustavnega sodišča z dne 12/9-1994 pozvan k dopolnitvi ustavne pritožbe. Pisanje Ustavnega sodišča se je poskušalo pritožniku večkrat vročiti. Ob neuspešnih vročitvah je bilo pisanje poslano tudi odvetniku, ki je po navedbah pritožnika njegov zagovornik. Odvetnik je pisanje Ustavnega sodišča 12/10-1994 v redu prejel, vendar nanj ni odgovoril. Zaradi neuspelih poizkusov vročanja je bila vročitev navedenega pisanja Ustavnega sodišča v skladu z določbo 6. člena ZUstS opravljena dne 17/12-1994 s pritrditvijo na oglasno desko sodišča.

Ker je ustavna pritožba zoper odločitev o obnovi postopka prepozna, zoper odločitev o odložitvi nastopa kazni pa pritožnik ni dopolnil ustavne pritožbe v skladu z zakonskimi navedbami, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve in četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič