Jedro

Višje sodišče torej pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je preiskovalna sodnica z ustrezno obrazložitvijo izdanih odredb opravila presojo navedb iz predlogov za odreditev ukrepa, torej presojo o tem, ali obstajata vsebinska in zakonska podlaga za izdajo odredb, s tem pa zadostila kriterijem in zahtevam po garantni funkciji sodišča. Zagovorniki zato nimajo prav, da naj bi preiskovalna sodnica z izdajo navedenih odredb prekršila tudi obdolženčevo pravico do sodnega varstva, zagotovljeno s 23. členom Ustave.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolženega S.R. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo predlog obdolženca za izločitev dokazov z dne 19. 2. 2019. 2. Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obdolženca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma zatrjevanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka zagovorniki v nadaljevanju pritožbe ne utemeljijo, višje sodišče pa pri preizkusu izpodbijane odločbe ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ko preizkuša pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje (peti odstavek 402. člena ZKP).

5. Bistvo pritožbenih navedb zagovornikov je v nestrinjanju z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s katerimi je utemeljilo zakonitost izdanih odredb preiskovalne sodnice z dne 1. 3. 2017 in 7. 3. 2017, in posledično zaključilo, da so zato zakonito pridobljeni tudi dokazi, zbrani na podlagi izdanih odredb.

6. Višje sodišče tem razlogom izpodbijanega sklepa v točkah 8 in 9 v celoti pritrjuje, saj je sodišče prve stopnje prepričljivo argumentiralo, da za obrambo sporni odredbi vsebujeta ustrezno obrazložitev tako razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, kot tudi utemeljitev ocene, da je zbiranje podatkov iz izreka odredb potrebno, da se odkrije storilec kaznivega dejanja. Pravilno je poudarilo, da se je preiskovalna sodnica v odredbah sicer res sklicevala na predlog državnega tožilstva in pobudo za izdajo odredbe PU s prilogami, vendar pa je v odredbi ustrezno povzela vsebino bistvenih dokazov, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj razlogov za sum, kar je tudi primerno argumentirala. Navedena ugotovitev sodišča prve stopnje je v skladu z vsebino izdanih odredb in posledično pravilna, zato se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami zagovornikov, da izdani odredbi zahtevane obrazložitve ne vsebujeta.

7. Višje sodišče torej pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je preiskovalna sodnica z ustrezno obrazložitvijo izdanih odredb opravila presojo navedb iz predlogov za odreditev ukrepa, torej presojo o tem, ali obstajata vsebinska in zakonska podlaga za izdajo odredb, s tem pa zadostila kriterijem in zahtevam po garantni funkciji sodišča. Zagovorniki zato nimajo prav, da naj bi preiskovalna sodnica z izdajo navedenih odredb prekršila tudi obdolženčevo pravico do sodnega varstva, zagotovljeno s 23. členom Ustave.

8. Po obrazloženem, in ker pritožniki ne navajajo ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost razlogov izpodbijanega sklepa, je višje sodišče o njihovi pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).