Jedro

Jedro nepovezanega pritožbenega izvajanja, s katerim se obdolženi skuša še pred začetkom glavne obravnave razbremeniti očitkov po pravnomočni obtožnici in na temelju lastne dokazne ocene tako pravzaprav ponuja lasten pogled na svoj procesni status, vsebino izpovedi oziroma policistov C. C. in B. B. ter na ostalo zbrano dokazno gradivo (med ostalim o prisilni hospitalizaciji, o rezultatu alkohola v njegovem telesu, o odvzemu krvi kot posegu v človeka, o razpolagalni sposobnosti, o obsegu izvedenstva idr.), kar pa se v aktualnem stadiju kazenskega postopka izkaže kot preuranjeno in odvečno. Javna glavna obravnava, katere pomemben del je prav postopek dokazovanja, ko bo obdolženi lahko predložil vse razbremenilne dokaze in se ustrezno opredeljeval do zanj obremenilnih dokazov, prav tako pa izražal druge pritožbeno poudarjene pomisleke, namreč šele sledi.

Izrek

Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog za izločitev dokazov obdolženega A. A., podanega na predobravnavnem naroku dne 9. 12. 2024. To je bilo storjeno s sklepom II K 14492/2023 z dne 5. 5. 2025.

2.Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija obdolženi A. A., ki se s prvostopenjsko odločitvijo ne strinja, brez izrecne navedbe pritožbenega razloga in brez konkretnega predloga pritožbenemu sodišču, vendar z zahtevo, da ga pritožbeno sodišče obvesti o datumu pritožbene obravnave, katere se hoče udeležiti.

3.Čeprav je obdolženi sicer izrazil zahtevo po navzočnosti pri odločanju pritožbenega sodišča,z utemeljitvijo, da je predlagal nova dejstva in nove dokaze, je bilo ugotoviti, da se predmet obravnave v okviru tega pritožbenega postopka nanaša izključno na procesno vprašanje izločitve dokazov, ki na dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje in odločanje o krivdi obdolženca zoper očitke, ki ga bremenijo po pravnomočni obtožnici nima neposrednega vpliva. V posledici presoje, da zadeva ne vsebuje okoliščin, ki bi terjale javno sejo (prvi odstavek 378. člena ZKP), je bila seja pritožbenega sodišča opravljena in camera, brez navzočnosti procesnih udeležencev in širše splošne javnosti.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko je predlog zagovornice obdolženca za izločitev dokazov z dne 3. 2. 2025 zavrnilo, pri čemer je za sprejeto odločitev ponudilo tehtno, zanesljivo in podrobno obrazložitev. Pritožbeno sodišče z razumnimi ugotovitvami prvostopenjskega sodišča v celoti soglaša, jih povzema in se v zaobid ponavljanju nanje dosledno sklicuje, k v biti ponovljenim navedbam obdolženega A. A., ki jih je utemeljeno zavrnilo že sodišče prve stopnje, pa še dodatno pojasnjuje:

6.Ob preizkusu, ali je pritožba ustrezno konkretizirana in obrazložena, pritožbeno sodišče ugotavlja določeno vsebinsko praznino, saj se v posplošenem nestrinjanju s sprejeto prvostopenjsko procesno odločitvijo obdolženi A. A. ne fokusira na ponujene razloge izpodbijanega sklepa in se torej ne opredeljuje do vprašanja zakonitosti za izločitev predlaganih dokazov, pač pa se v pretežnem skozi lastno gledišče ukvarja z nepovezanimi temami (načelna graja prvostopenjske obravnave, nestrinjanje z vsebino zbranih dokazov, uveljavljanje prepovedi sojenja o isti stvari, vsebinska primerjava obtožnice in obdolžilnega predloga z izraženim pričakovanjem obsodbe zaradi kršitev prekrškovne zakonodaje, predlog za izločitev sodečega senata, podaja kazenske ovadbe itn.).

7.Obdolženi skozi fragmentirano pritožbeno analiziranje izbrane vsebine do sedaj zbranih dokazov in mešanju kazenskega ter prekrškovnega postopka ne navaja konkretnih pritožbenih razlogov, ki bi naslavljali presojo zakonitosti dokazov (tj. videoposnetka ter izpovedbi prič B. B. in C. C.) in bi se nanašali na vsebino izpodbijanega prvostopenjskega sklepa. Prav tako ne ponudi zanesljivega stališča, zakaj generalno zavrača odločanje sodišča prve stopnje in ga s posplošenim očitkom nepoznavanja pravnih pravil smatra za napačno, v neskladju z zakonom ter neustrezno obrazloženo. Jedro nepovezanega pritožbenega izvajanja, s katerim se obdolženi skuša še pred začetkom glavne obravnave razbremeniti očitkov po pravnomočni obtožnici in na temelju lastne dokazne ocene tako pravzaprav ponuja lasten pogled na svoj procesni status, vsebino izpovedi oziroma policistov C. C. in B. B. ter na ostalo zbrano dokazno gradivo (med ostalim o prisilni hospitalizaciji, o rezultatu alkohola v njegovem telesu, o odvzemu krvi kot posegu v človeka, o razpolagalni sposobnosti, o obsegu izvedenstva idr.), kar pa se v aktualnem stadiju kazenskega postopka izkaže kot preuranjeno in odvečno. Javna glavna obravnava, katere pomemben del je prav postopek dokazovanja, ko bo obdolženi lahko predložil vse razbremenilne dokaze in se ustrezno opredeljeval do zanj obremenilnih dokazov, prav tako pa izražal druge pritožbeno poudarjene pomisleke, namreč šele sledi. Po zgolj opravljenem predobravnavnem naroku se vendar (še) ne more vedeti, če sploh in na katere dokaze bo sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi v predmetni kazenski zadevi oprlo meritorno sodbo, kot tudi ne, kakšna bo v razmerju do obravnavanega procesnega udeleženca njena vsebina. Zgolj posplošeno nestrinjanje obdolženca s sicer zanesljivimi prvostopenjskimi procesnimi zaključki in zavzemanje za drugačno, niti ne konkretno opredeljeno kakšno, odločitev od prvostopenjsko sprejete zatorej ostane brez pritožbeno pričakovanega uspeha.

8.Obdolženi predvsem ne upošteva, da se pritožbeni postopek od postopka pred sodiščem prve stopnje bistveno razlikuje. Odločanje pred pritožbenim sodiščem ne zajema vseh vprašanj, o katerih je treba sicer odločiti na prvi stopnji, temveč je omejeno le na tista (problematična) dejanska in pravna vprašanja, ki so lahko predmet izpodbijanja s pritožbo. V pritožbenem postopku namreč velja pravilo tantum devolutum quantum appellatum (na pritožbeno sodišče je v odločanje preneseno toliko, kolikor je v pritožbi, op. s.), v skladu s katerim je pritožbeno sodišče omejeno na presojanje pritožbenih ugovorov, ki jih imajo upravičenci do pritožbe zoper (v tem primeru procesno) odločitev prvostopenjskega sodišča, in na zelo omejeno kontrolo morebitnih kršitev po uradni dolžnosti.

9.Pritožbeno omenjanje nedefinirane, nekonkretizirane kazenske ovadbe, brez navedbe, zoper koga je podana, na katero konkretno ravnanje se nanaša in katere okoliščine utemeljujejo obstoj suma o storitvi kaznivega dejanja, je zatorej za ta pritožbeni postopek odvečno ter brez teže. Pritožbeno sodišče namreč ni pristojno ne za sprejemanje in ne za odločanje o kazenskih ovadbah, prav tako te ne morejo vplivati na odločitev o pravilnosti in zakonitosti sklepov nižjega sodišča o izločitvi dokazov po 83. členu ZKP.

10.V delu, kjer obdolženi iz razloga nezaupanja omenja izločitev sodečega senata, je prav tako pojasniti, da tovrsten procesni predlog ni predmet in presega vsebino izpodbijanega prvostopenjskega sklepa, zato o njem v okviru predmetnega pritožbenega postopka ne gre odločati. V kolikor obdolženi meni, da so podani izločitveni razlogi razpravljajočega senata, mora predlog za izločitev (poimensko določenega) sodnika ali sodnika porotnika, ki na prvi stopnji postopa v zadevi, podati posebej, ločeno od predloga za izločitev dokazov, in na način, ki omogoča njegovo procesno obravnavo (41. člen ZKP).

11.Po obrazloženem, ko je pritožbeno izpodbijana procesna odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, v izpodbijanem sklepu pa tudi skrbno in jedrnato obrazložena, in ker ni bilo prepoznati dokazov, ki bi jih bilo treba iz kazenskega spisa izločiti, pri čemer obdolženi A. A. tudi v ostalem ne navaja ničesar, na kar ne bi že tehtno, zadostno in prepričljivo odgovorilo sodišče prve stopnje, je bilo o njegovi pritožbi odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

12.Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

-------------------------------

1Povzeto po Arzenšek M. v Šepec M. (ur.) Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Lexpera, Ljubljana 2023, str. 1043.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 41, 83, 83/2, 285e, 285e/2, 378, 378/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.