8. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil dr. A. A. iz Ž. Ž., na seji senata dne 29. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 311/2005 z dne 24. 3. 2005 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 1391/2004 z dne 29. 10. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočni sklep, s katerim je bila zavržena njegova obtožnica, ki jo je vložil kot subsidiarni tožilec.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 2., 15., 22., 25., 28. in 29. člena Ustave, 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo prava. Navaja, da so kršitve človekovih pravic nastale z zavrnitvijo pritožbe zoper prvostopenjski sklep, da je Višje sodišče zavrnilo dokaz s posnetim telefonskim pogovorom, da sodišče ni preverilo relevantnih dejstev glede določil o plačilu povprečnine ter da Višje sodišče obtožnice sploh ni preizkusilo.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanimi odločbami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnik zgolj z navedbami, s katerimi zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo prava, ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Z navedbo, da naj bi Višje sodišče zavrnilo izvedbo dokaza, tj. posnetega telefonskega pogovora, pritožnik ne more utemeljiti kršitve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave, saj pripada ta pravica obdolžencu v kazenskem postopku, ne pa tožilcu. S to navedbo bi kvečjemu utemeljil kršitev 22. člena Ustave. Vendar pa je Višje sodišče v izpodbijanem sklepu prepričljivo pojasnilo, zakaj je bila izvedba predlaganega dokaza zavrnjena. V čem naj bi bile kršitve 23., 25. in 28. člena Ustave ter 6. člena EKČP, pritožnik ni utemeljil, zato Ustavno sodišče teh očitkov ni moglo preizkusiti.

5.Pritožnikovega očitka, da so bile z izpodbijanima sodnima odločbama kršene določbe 2. in 15. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedeni določbi (razen četrtega odstavka 15. člena Ustave) se ne nanašata na posamične človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Zato se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo o izpolnjenosti procesnih predpostavk.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer