Jedro

Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z ZSV, je limit, ki predstavlja prag za presojo upravičenosti določene osebe do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožnik vložil v zvezi z zadevo z opr. št. I P 340/2007 (organu ni znano katerega sodišča). V obrazložitvi navaja, da je prosilec samska oseba, v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje je njegov prihodek znašal skupno 1.378,06 €, kar je razvidno iz potrdila ZPIZ z dne 15. 9. 2010. Drugih prihodkov in premoženja v smislu določb 23. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur. list RS št. 3/07-UPB2, s spremembami) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS št. 48/01, 50/04 in 23/08) prosilec po lastnih navedbah nima.

Po 13. členu ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči, kar se ugotavlja glede na njihov mesečni dohodek, ki ne sme na člana družine preseči dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 459,04 € (osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 7. 2010 dalje znaša 229,52 €).

Ker iz prosilčevih navedb in priloženih dokazov izhaja, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 459,35 €, kar presega navedeni mejni znesek, niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP po določbah 13. člena ZBPP, zato je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Iz tožnikove laično napisane tožbe izhaja, da mu je bila brezplačna pravna pomoč tokrat že drugič zavrnjena. Smiselno meni, da je zavrnitev neupravičena, zaradi česar se bo prisiljen obrniti na pristojne nadzorne organe v Ljubljano zaradi kršenja svojih državljanskih pravic. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišče poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je bila tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena iz razloga, ker tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je imel v relevantnem obdobju dohodke, ki so presegali cenzus dohodka na družinskega člana, do katerega je še mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč.

V 13. členu ZBPP je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek). Glede na določilo 22. člena ZSV, znaša osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 7. 2010 dalje 229,52 €. Dvakratnik tega zneska znaša 459,04 €. Znesek 459,04 € je torej tisti mejni znesek oziroma limit, ki predstavlja prag za upravičenost oziroma neupravičenost določene osebe do brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč utemeljeno in glede na listinske dokaze tudi pravilno ugotovil, da je tožnikov povprečni mesečni dohodek v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 459,35 €, kar pomeni, da je presegal mejni znesek, do katerega je posameznik še upravičen do brezplačne pravne pomoči. Tožnik je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil dne 22. 9. 2010, zato se upoštevajo njegovi dohodki za mesece junij, julij in avgust 2010. Kot je razvidno iz potrdila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 15. 9. 2010 pa je tožnik v tem obdobju prejel pokojnino v višini 1.022,52 €, varstveni dodatek v višini 217,47 € in invalidnino za telesno okvaro v višini 138,07 €, skupaj torej 1.378,06 €, kar mesečno (deljeno s 3) znese 459,35 €, kot je to pravilno ugotovil že organ za brezplačno pravno pomoč.

Tožbeni ugovor, v smislu katerega tožniku brezplačna pravna pomoč nezakonito ni bila dodeljena oziroma je bila njegova prošnja neupravičeno zavrnjena, je torej glede na navedeno neutemeljen. Ker je izpodbijana odločitev oziroma izpodbijana odločba v skladu z določbami ZBPP in ZSV, te pa v skladu z Ustavo RS, je neutemeljen tudi tožbeni ugovor v smislu katerega mu je zaradi zavrnitve prošnje do brezplačne pravne pomoči poseženo v njegove državljanske (torej človekove) pravice.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, (Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010, ZUS-1).