Jedro

Sodišče je v razlogih sodbe zapisalo, da se je samo in z neposrednim ogledom prepričalo, da ima tožnik na dlani desne roke le rahlo rdečo kožo, z malo več gubami in rahlo ugreznjenim delom ter rahlo rdečino na vrhnjem delu roke ter na delu mezinca, prstanca in sredinca. Opisane vidne posledice pa ne zadostijo standardu skaženosti.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se poslej glasi: “Tožena stranka Z. T. je dolžna plačati tožeči stranki M. O., Č. u. ..., Š. znesek 1.080,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2010 dalje do plačila ter še zakonske zamudne obresti od zneska 3.300,00 EUR od 11. 12. 2010 do dne 13. 5. 2011 vse v roku 15 dni.” V presežku za plačilo 14.948,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2010 dalje do plačila se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 102,42 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka.

V preostalem še izpodbijanem delu pa se pritožba zavrne in se potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 15,30 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15. dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožniku (ob nespornem temelju) prisodilo odškodnino v skupnem znesku 4.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2010 dalje. Ker je tožeča stranka tožniku tekom postopka že plačala 3.300,00 EUR, je sodišče ta znesek valoriziralo na dan izdaje sodbe in tako tožeči stranki prisodilo odškodnino še v znesku 1.280,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnik je v škodnem dogodku utrpel lahko telesno poškodbo in sicer povrhnje in globoke dermalne opekline desne roke. Sodišče mu je prisodilo odškodnino za fizične bolečine in neugodnosti zdravljenja od zahtevanega zneska 7.000,00 EUR 3.500,00 EUR, za strah 1.000,00 EUR od zahtevanih 2.000,000 EUR in za duševne bolečine zaradi skaženosti 200,00 EUR od zahtevanih 1.000,00. O stroških postopka je odločilo glede na uspeh ene in druge stranke in nato te stroške pobotalo. Tožeči stranki je od plačane akontacije priznalo tudi zakonske zamudne obresti od 11. 12. 2010 do 13. 5. 2011. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka, sodbo izpodbija v točki 1 in 3 izreka, vendar le za znesek 200,00 EUR, ki predstavlja odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti. Uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporaba materialnega prava. Sodišču očita, da je napačno zaključilo, da poškodba roke predstavlja skaženost, pri tem pa se sklicuje na mnenje izvedenca medicinske stroke. Subjektivno obarvana tožnikova izpoved ne more odtehtati pomanjkanja objektivno ocenljive kategorije skaženosti. Zato predlaga, da sodišče pritožbi v tem delu ugodi in da zavrne zahtevek še za 200,00 EUR. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče je tožeči stranki priznalo odvetniške stroške kot nagrado za posel po tar. št. 2200 Zakona o odvetniški tarifi v višini 477,10 EUR. Meni, da je sodišče v tem delu napačno uporabilo materialno pravo, ko je poleg nagrade za postopek priznalo tudi nagrado za posel, saj predhodna vložitev odškodninskega zahtevka ni procesna predpostavka, nagrada za sestavo zahtevka pa je konzumirana v nagradi, ki jo je sodišče priznalo za zastopanje v pravdi, to je v nagradi za postopek. Zato predlaga, da sodišče zavrne zahtevek še za povrnitev stroškov v znesku 477,10 EUR. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sodbo v izpodbijanem delu spremeni ali pa da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno obravnavanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 200,00 EUR, pri tem pa v obrazložitvi sodbe navedlo, da izvedenka sicer ob pregledu ni opazila nobenih vidnih sledi poškodbe desne roke po opeklini, šlo je za lahko telesno poškodbo po površini majhno, 0,25 % roke. Sodišče je v razlogih sodbe zapisalo, da se je samo in z neposrednim ogledom prepričalo, da ima tožnik na dlani desne roke le rahlo rdečo kožo, z malo več gubami in rahlo ugreznjenim delom ter rahlo rdečino na vrhnjem delu roke ter na delu mezinca, prstanca in sredinca. Iz zapisnika o prvem naroku za glavno obravnavo z dne 22. 2. 2013 izhaja, da je tožnik sodnici pokazal desno roko in da je ta na razdalji 20 cm opazila rahlo rdečo kožo na dlani roke, z malo več gubami in rahlo ugreznjenim delom ter rahlo rdečino tudi na vrhnjem delu roke ter na delu mezinca, prstanca in sredinca.

Pravna podlaga za odločanje o odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti je v 179. členu Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da takšna odškodnina pripada oškodovancu zlasti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, in da je višina odškodnine odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Že sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da je potrebno pri odmeri odškodnine za duševne bolečin zaradi skaženosti upoštevati vse objektivne okoliščine, to je ugotovljeno stopnjo skaženosti in subjektivne okoliščine, vpliv skaženosti na duševno počutje oškodovanca konkretnega primera. Glede na takšne okoliščine pa tožena stranka pravilna opozarja na to, da opisane vidne posledice, ki jih je temeljito opisala izvedenka medicinske stroke, sodišče pa jih je ugotovilo kot zelo rahle in na razdaljo le 20 cm, ne zadostijo standardu skaženosti. Zato je sodišče v tem delu nepravilno uporabilo materialno pravo, določbo 179. člena OZ in je pritožba utemeljena ter je bilo potrebno zahtevek za to obliko škode v višini 200,00 EUR zavrniti (ZPP člen 358/I - peta alinea).

Tožena stranka neutemeljeno izpodbija odločitev o stroških postopka v delu, ko je sodišče priznalo tožniku stroške po tar. št. 2200 Odvetniške tarife. Tožeča stranka je že v tožbi zatrjevala, to pa tudi dokazala s predložitvijo odškodninskega zahtevka pred pravdo, da je na zavarovalnico predložila odškodninski zahtevek, v katerem je opisala poškodbe, predložila zdravstveno dokumentacijo in postavila konkreten zahtevek. Ker je hotela pred pravdo rešiti spor z zavarovalnico, ne držijo pritožbene navedbe o tem, da takšni stroški niso bili potrebni. Tako ji je sodišče utemeljeno in v skladu z 155. členom ZPP priznalo nagrado za posel, to je za sestavo pred pravdo vloženega odškodninskega zahtevka po tar. št. 2200, neutemeljeno pa ji je to nagrado priznalo v celotni višini. Sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe tretjega dela tarife, ki v opombi 3 določa, da kadar zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po tarifni številki 2200, se polovica te nagrade vendar največ 0,75, všteje v nagrado za postopek, če je nastalo več nagrad. Po tarifni številki 2200 se priznava nagrada za posel v razponu od 0,5 do 2,5. Na podlagi te določbe gre odvetniku nagrada za posel le za 0,5 kar znese od zneska 367,00 EUR 183,50 EUR. V tem delu je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava (ZOdvT) odločitev o stroških postopka spremeniti.

Pritožbeno sodišče je glede na znižano odškodnino moralo spremeniti tudi odločitev o stroških postopka, saj je uspeh tožnika nižji - 6,74 %. Tako je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki od skupno priznanih stroškov v višini 2.209,69 EUR 148,93 EUR. Tožnik pa je toženki glede na njen uspeh dolžna povrnit 46,51 EUR stroškov postopka. tako je ob pobotanju stroškov tožena stranka še dolžna povrniti tožeči stranki 102,42 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (ZPP člen 154, 155).

Ker je tožena stranka delno uspela s pritožbo (15,62 %), ji je tožeča stranka dolžna povrniti del stroškov pritožbenega postopka, v višini 15,30 EUR (ZPP člen 165) .