Jedro

Pritožnica opravičenost vzroka za zamudo pri vložitvi tožbe utemeljuje z napako pri štetju rokov, vendar neutemeljeno. Za vložitev tožbe je namreč pooblastila pooblaščenca, ki je odvetnik, torej prava vešča oseba, ki bi morala poznati pravila o štetju rokov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica je namreč prepozno vložila tožbo, okoliščina, s katero utemeljuje svoj predlog (napaka pri štetju roka), pa ne predstavlja opravičenega razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče uspešno zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo, v kateri predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da gre v njenem primeru za izjemen primer, ne pa za neorganiziranost pisarne. Ta je bila organizirana in je pred nastopom kolektivnega dopusta preverila vse roke, ki zapadejo v času kolektivnega dopusta. Med njimi roka za to zadevo ni bilo. Napaka se je primerila pri štetju praznikov in dela prostih dni. Ponavlja, da ne gre za neorganiziranost, temveč za človeški faktor, ki se lahko primeri vsakomur. Sodna presoja bi morala biti v takšni zadevi milejša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da pritožnica razlogov za zamudo, ki bi narekovali vrnitev v prejšnje stanje, ni izkazala.

5. Kot določa prvi odstavek 24. člena ZUS-1, lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena ZUS-1 ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Opravičeni vzroki so po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.

6. Pritožnica opravičenost vzroka za zamudo utemeljuje z napako pri štetju rokov, vendar neutemeljeno. Za vložitev tožbe je namreč pooblastila pooblaščenca, ki je odvetnik, torej prava vešča oseba, ki bi morala poznati pravila o štetju rokov. Odvetnik, ki se poklicno ukvarja z zastopanjem strank v postopkih, mora v skladu z Zakonom o odvetništvu za vsak primer zagotoviti svoje poslovanje tako, da zaradi okoliščin na njegovi strani uveljavljanje pravic njegovih strank ni prizadeto. Zato tudi morebitna napaka osebja (in ne samega odvetnika) pri štetju rokov ne more predstavljati opravičenega vzroka za zamudo v smislu 24. člena ZUS-1. 7. Ker je torej odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pravilna in zakonita, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1.