Jedro

Stranka, ki vloži predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Zavrnilo je tudi podredni predlog tožene stranke za odlog plačila oziroma za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper izpodbijani sklep je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Pritožuje se zaradi napak v postopku, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in toženo stranko v celoti oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR, če pa je taksa višja od 44 EUR, mora plačati najmanj 44 EUR takse. Predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v preostali višini (241,00 EUR) je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je ocenilo, da je nesklepčen. Tožena stranka je namreč navedla le, da se je družba znašla v izredno težkem finančnem položaju zaradi splošnih razmer na tržišču, ni pa podala trditev, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti, prav tako ni podala trditev o tem, kaj predstavljajo njena sredstva v višini 2.987.559,63 EUR, ki jih izkazuje v bilanci stanja na dan 31. 12. 2021, in zakaj vsaj dela teh sredstev ne more unovčiti za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je zaradi nesklepčnosti zavrnilo tudi podredni predlog tožene stranke za odlog plačila oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Tožena stranka namreč ni podala trditev, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, niti ni pojasnila, kaj predstavljajo njena sredstva v bilanci stanja in zakaj jih vsaj v delu ne more unovčiti za takojšnje in celotno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

5. Skladno z 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodnih taks (v delu, ki presega 44 EUR), ji odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je bilo na toženi stranki (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba tožene stranke zoper izpodbijani sklep nekonkretizirana, saj tožena stranka v njej ne pojasni, katere napake v postopku naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, v čem naj bi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zakaj naj bi zmotno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka v pritožbi prav tako ne pojasni, zakaj meni, da bi jo moralo sodišče v celoti oprostiti plačila sodnih taks.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga tožene stranke oprlo na ugotovitev, da tožena stranka v bilanci stanja na dan 31. 12. 2021 izkazuje sredstva v višini 2.987.559,63 EUR, za katera ni pojasnila, kaj predstavljajo in zakaj jih vsaj v delu ne more unovčiti za takojšnje in celotno plačilo sodne takse. Stranka, ki vloži predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Tega pa tožena stranka, ki po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje na dan 31. 12. 2021 izkazuje sredstva v višini 2.987.559,63 EUR, ki znatno presega znesek odmerjene sodne takse (285,00 EUR), ni storila. V predlogu za taksno olajšavo je navedla zgolj, da se je znašla v izredno težkem finančnem položaju zaradi splošnih razmer na tržišču. Ni pa navedla, zakaj sodne takse v znesku 285,00 EUR ne more plačati iz sredstev, s katerimi razpolaga, niti ni navedla, v čem bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

8. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).