Jedro

Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik po razdelitvenem naroku z dne 23.04.2003, na katerem je bil sprejet sklep o napotitvi na pravdo, pri okrajnem sodišču 07.05.2003 vložil tožbo, ki pa je bila zavržena. Ker pa so pravne posledice zavrženja tožbe enake kot v primeru, če ta sploh ne bi bila vložena, t.j. da se šteje, da terjatev ni sporna, je odločitev sodišča prve stopnje glede poplačila terjatve v višini 7.200.000,00 SIT kljub nedoslednosti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se iz kupnine v višini 10.325.728,50 SIT, pridobljene s prodajo nepremičnine parc. št. 269/2, k.o. K. na javni dražbi dne 23.09.2002, poplača: (1) upnik S. d.d., L. za stroške izvršilnega postopka v višini 395.568,36 SIT in upnik A.D. za stroške izvršilnega postopka v višini 72.354,00 SIT, (2) RS, Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad N.G. za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino v višini glavnice 6.451,00 SIT in obresti 3,40 SIT, skupaj 6.454,40 SIT ter za prispevke za socialno zavarovanje za zadnje leto od dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v višini glavnice 647.759,50 SIT in obresti 68.166,80 SIT, skupaj 715.926,30 SIT, (3) S. d.d., L. za terjatev, ki je zavarovana na podlagi sporazuma strank z opr. št. II Rg 32/93, v višini 7.200.000,00 SIT ter terjatev, ki je zavarovana na podlagi sporazuma strank pod opr. št. III R 538/95, v višini 1.935.425,44 SIT. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o poplačilu najprej upoštevalo 197. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki določa prednost pri poplačilu in preostanek kupnine razdelilo skladno z 198. čl. ZIZ, ki določa vrstni red poplačila drugih terjatev. Pri tem je ugotovilo, da je S. d.d., L. prva pridobila zastavno pravico na prodani nepremičnini ter da je zastavni upnik na razdelitvenem naroku priglasil to terjatev v višini 7.200.000,00 SIT, upnik A.D. pa jo je prerekal, zaradi česar je bil napoten, da v roku 15 dni začne pravdo za izpodbijanje te terjatve. Sodišče prve stopnje je nadalje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da upnik A.D. tožbe ni vložil, zaradi česar je v skladu s 4. odst. 202. čl. ZIZ ravnalo, kot da terjatev ni sporna in jo poplačalo v priglašeni višini. S preostankom kupnine je bila poplačana še druga terjatev iste banke, ki je pridobila po vrsti drugo zastavno pravico, in sicer do zneska 1.935.425,44 SIT. Terjatev upnika A.D. je ostala nepoplačana.

Zoper sklep se pritožuje upnik A.D.. V pritožbi navaja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prišlo do zavajanja s strani sodišča prve stopnje. V obrazložitvi je namreč navedeno, da upnik A. D. ni vložil tožbe glede izpodbijanja terjatve, čeprav je bila tožba pravočasno vložena na okrajno sodišče, vendar je bila s sklepom opr. št. P zavržena, pri čemer pritožba zoper ta sklep, zaradi zaupanja v strokovno obravnavo s strani Okrajnega sodišča v N.G., ni bila vložena. Glede novo nastalega dejstva, da je S. v likvidacijskem postopku in da so bile vse njene terjatve v tem postopku odprodane F. d.d. L., katera je s tem postala novi pravni naslednik terjatev S., pritožnik zahteva, da ob novo nastalem pravnem položaju okrajno sodišče razpiše obravnavo, v kateri bo lahko pritožnik kot stranka v postopku opravil revizijo poslovanja med S. in dolžnikom. Na podlagi tega dejstva, bo lahko novi zakoniti zastopnik terjatve S. dokazal pravno lastništvo, kakor tudi višino terjatve, v kolikor ta seveda obstaja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi svojega sklepa res navedlo, da upnik A.D., ki je prerekal terjatev upnika S. d.d., L. in bil v zvezi s tem napoten na pravdo, ni vložil tožbe, zaradi česar je sodišče ravnalo, kot da terjatev ni sporna in jo poplačalo v priglašeni višini. Iz podatkov v spisu nasprotno izhaja, da je upnik po razdelitvenem naroku z dne 23.04.2003, na katerem je bil sprejet sklep o napotitvi na pravdo (ki ga je v pisni obliki upnik prejel 12.05.2003), pri okrajnem sodišču dne 07.05.2003 vložil tožbo zoper S. d.d., L., ki pa je bila zavržena (uradna zaznamka na l.št. 125). Ker pa so pravne posledice zavrženja tožbe enake kot v primeru, če ta sploh ne bi bila vložena, t.j. da se šteje, da terjatev ni sporna, je odločitev sodišča prve stopnje glede poplačila terjatve S. d.d., L. v višini 7.200.000,00 SIT kljub nedoslednosti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilna. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).

V zvezi z zahtevo pritožnika, da se razpiše obravnava, v kateri bo lahko kot stranka v postopku opravil revizijo poslovanja med S. d.d., L. in dolžnikom, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da takšna zahteva ne more biti predmet pritožbenega postopka, da pa ima upnik možnost, da tudi po koncu izvršilnega postopka pri pristojnem sodišču začne ustrezno pravdo zoper tistega, čigar terjatev izpodbija (5. odst. 202. čl. ZIZ).