Jedro

Ker je elaborat izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Uredbe in ker sicer tožnik v upravnem postopku ni ugovarjal samemu načrtu parcel, sodišče kljub pomanjkljivosti (navedbi predhodne zemljiškokatastrske parcele 111/14 namesto obstoječe parcele 111/2) ugotavlja, da sporna parcela spada v območje DPN po Uredbi, saj se nahaja znotraj grafičnega načrta DPN, ki je sestavni del Uredbe. Zato je možna njena parcelacija na podlagi akta državnega organa brez soglasja lastnika.

Navedbe, ki jih je tožnik navedel šele na glavni obravnavi, so novota, pri čemer tožnik - kljub pozivu sodišča na naroku - ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v predhodnem upravnem postopku (do izdaje izpodbijanega akta). Tožnik ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato navedenih dejstev sodišče kot nedopustne novote pri odločanju v tem upravnem sporu ni upoštevalo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku evidentiranja parcelacije v k.o. ... ugotovil spremembe: parc. št. 111/2 je bila ukinjena, novo nastali parceli pa sta 111/42 in 111/43 (1. točka izreka). Ugotovil je še, da je grafični prikaz stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškoknjižnimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (2. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je pooblaščenka Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljevanju DARS) 18. 6. 2018 pri prvostopnem organu med drugim vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije parcel 111/2 in 111/8, k.o. ... (zemljišče v lasti A. A. in B. B.). Zahtevam je bil priložen elaborat, katerega vsebino predpisuje Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Kot izhaja iz zahteve za uvedbo postopka ter zapisnika mejne obravnave, ki je sestavni del elaborata z oznako geodetske storitve 01D18 k.o. ..., ki je bil priložen zahtevi, se je v konkretni zadevi parcelacija izvedla na podlagi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (v nadaljevanju Uredba), izdane na podlagi Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP). Z dnem uveljavitve Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) je ZUPUDPP prenehal veljati, pri čemer se je še uporabljal do začetka uporabe ZUreP-2 (299. člen ZUreP-2). ZUreP-2 se uporablja od 1. 6. 2018 (303. člen ZUreP-2). Zato je bilo treba v konkretni zadevi pri odločanju o zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije poleg določil ZEN upoštevati tudi določila ZUreP-2. V četrti alineji tretjega odstavka 266. člena ZUreP-2 je določeno, da po uveljavitvi tega zakona ostanejo v veljavi državni prostorski načrti, sprejeti na podlagi ZUPUDPP. Na podlagi navedenega določila je tako še vedno v veljavi Uredba, izdana na podlagi ZUPUDPP. V 4. členu Uredbe je določeno območje državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju DPN). Pri tem parcela 111/2 k.o. ... v 4. členu Uredbe, ki določa območje DPN, sicer res ni navedena. Vendar je tožena stranka na podlagi podatkov, ki se nahajajo v zbirki listin zemljiškega katastra, ugotovila, da je po uveljavitvi Uredbe parcela 111/2 nastala iz parcele 111/14. Parcela 111/14 pa je navedena v 8. alineji prvega odstavka 4. člena Uredbe. Iz listin, ki se nahajajo v zbirki listin zemljiškega katastra za k.o. ..., in sicer dokumentacija postopka pod IDPOS 6091, je razvidno, da je parcela 111/14 nastala z združitvijo parcel 111/6 in 111/2 na podlagi zahteve (takratne) zemljiškoknjižne lastnice parcel A. A., v postopku evidentiranja parcelacije in zemljišča pod stavbo. Na podlagi dokončne odločbe je geodetska uprava v evidenco zemljiškega katastra med drugim vpisala tudi novonastalo parcelo 111/14, izbrisala pa parceli 111/2 in 111/6 ter na zemljiški knjigi predlagala poočitev združitve parcel. Geodetska uprava je v navedenem postopku izdala odločbo in sklep št. 02112-181/2011-2 z dne 31. 5. 2011. Zemljiška knjiga je vpis tako združenih parcel 111/2 in 111/6 (torej njuno ukinitev) v novonastalo parcelo 111/14 v k.o. ... zavrnila zaradi neenakega pravnega stanja parcel. Zaradi zavrnitve poočitve na zemljiški knjigi se stanje, evidentirano v zemljiškem katastru, ni ujemalo s stanjem, vpisanim v zemljiški knjigi. Spremembe o parcelah namreč niso bile izvršene oziroma vpisane v zemljiški knjigi. Geodetska uprava je zato na podlagi prvega odstavka 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopki (v nadaljevanju ZUP) po uradni dolžnosti začela postopek izreka ničnosti navedenega akta z dne 31. 5. 2011 na podlagi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.2 Akta geodetske uprave z dne 31. 5. 2011 tako ni bilo mogoče izvršiti, saj v njem navedenih sprememb podatkov ni bilo mogoče vpisati v zemljiški knjigi. Geodetska uprava je tako v postopku, ki se v zbirki listin vodi pod IDPOS 6091 v k.o. ..., izdala odločbo št. 02112-181/2011-4 z dne 15. 2. 2013, s katero je akt z dne 31. 5. 2011 izrekla za ničen. Če se odloča izreče za nično, se odpravijo vse pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek 281. člena ZUP). Ničnost tako pomeni, da se je v zemljiškem katastru vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred evidentiranjem sprememb na podlagi akta z dne 31. 5. 2011. V evidenci zemljiškega katastra se je v k.o. ... tako na podlagi dokončne navedene odločbe o ničnosti z dne 15. 2. 2013 vzpostavilo prvotno stanje, torej parcela 111/14 se je izbrisala, vpisali pa sta se parceli 111/2 in 111/6. Iz navedenega izhaja, da je bila v k.o. ... parcela 111/2 vpisana v evidenci zemljiškega katastra po uveljavitvi Uredbe, in sicer je bila vpisana v zemljiškem katastru namesto parcele 111/14. Ker je parcela 111/14 v k.o. ... navedena v 8. alineji prvega odstavka 4. člena Uredbe, ki določa območje DPN, parcela 111/2 v k.o. ... pa je po uveljavitvi Uredbe nastala iz parcele 111/14 v isti k.o., to pomeni, da je parcela 111/2 v območju DPN. Skladno s četrtim odstavkom 48. člena ZEN je zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije na parceli 111/2 v k.o. ..., ki je v območju DPN, vložila DARS d.d. V konkretni zadevi je bila torej parcelacija izvedena na podlagi akta državnega organa. Kot izhaja iz 3. člena Uredbe, se s tem DPN načrtuje državna cesta z vsemi objekti in ureditvami potrebnimi za njeno nemoteno delovanje. V obravnavni zadevi gre torej za slovenski avtocestni sistem. Zakona, ki dajeta pravno podlago DARS za vložitev zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije sta Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUDVGA) in Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZDARS-1), ki DARS pooblaščata, da v imenu in za račun RS pridobiva nepremičnine za potrebe graditev avtocest in v zvezi s tem opravlja pripravljalna dejanja, v katera sodi tudi parcelacija (2. do 7. člen ZUDVGA ter 4. člen ZDARS-1). Iz elaborata je razvidno, da je geodetsko podjetje izvedlo parcelacijo parcele 111/2 v k.o. ... na podlagi načrta parcel iz DPN. Glede parcelacije ZUreP-2 v 284. členu določa, da se parcelacija izvede v skladu z načrtom parcel iz DPN. Načrt parcel mora biti izdelan tako, da je mogoče prenesti novo določene zemljiškokatastrske točke neposredno v naravo. Zoper odločbo o evidentiranju parcelacije je dovoljena le pritožba zaradi napak pri prenosu podatkov iz načrta parcel v naravo in v zemljiški kataster (deveti do trinajsti odstavek 284. člena ZUreP-2). V 35. členu Uredbe je določeno, da se parcelacija izvede v skladu z grafičnim delom DPN (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, št. kart 3.1-3.10), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravi, določene tudi lomne točke meje območja DPN. Parcele, določene s tem DPN, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam. Iz zapisnika, ki je sestavni del elaborata, je razvidno, da sta se solastnika parcele 111/2 v k.o. ..., A. A. in B. B. udeležila parcelacije, ki jo je dne 24. 4. 2018 na terenu izdelalo geodetsko podjetje. Kot izhaja iz zapisnika, sta bila z odmero seznanjena, A. A. je podpisala zapisnik, B. B. pa je na zapisnik podal izjavo, da se z opravljeno parcelacijo ne strinja. DARS je geodetski upravi posredoval karto 3.5 DPN za državno cesto od priključka Velenje - jug do priključka Slovenj Gradec - jug - prikaz območja prostorskega načrta z načrtom parcel. Prav tako so bile geodetski upravi že pred izdajo odpravljene odločbe posredovane karte in koordinate lomnih točk DPN. Iz predložene karte (št. karte 3.5) in posredovanih koordinat lomnih točk DPN je razvidno, da je bila parcelacija izvedena v skladu z načrtom parcel. To je razvidno iz sestavnih delov elaborata, skica - detajli in izpisa koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki so skladni s tehničnimi elementi za prenos novih parcel v naravo in prikazom območja DPN z načrtom parcel - karta št. 3.5. Parcelacija parcel je bila torej izvedena v skladu z načrtom parcel, kar je razvidno iz dokumentacije (karte DPN in koordinate lomov DPN), ki jo je posredovala DARS in jo je geodetska uprava primerjala z elaboratom z oznako geodetske storitve 01D18 k.o. ... Geodetska uprava je ob upoštevanju 35. člena Uredbe ugotovila, da je izvedena parcelacija skladna z načrtom parcel iz DPN, kot to določa deveti odstavek 284. člena ZUreP-2. Iz šestega odstavka 48. člena ZEN izhaja, da če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno. Ker se je torej parcelacija v konkretnem primeru izvedla na podlagi akta državnega organa, to je DPN za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (Uredba) in je izvedena parcelacija skladna z načrtom parcel iz DPN, soglasje lastnikov parcele s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno. Geodetska uprava je v nadaljevanju ugotovila, da dela meje parcele skladno z drugim odstavkom 49. člena ZEN v predhodnem postopku ni bilo potrebno urediti, ker novi deli mej navedenih parcel ležijo na premici in se stikajo. Geodetska uprava je preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovila, da je ta pogoj izpolnjen, zato je odločila, kot izhaja iz izreka izpodbijane prvostopne odločbe.

3. Drugostopni organ je pritožbo tožnika z odločbo z dne 10. 7. 2019 zavrnil. V obrazložitvi navaja, da se strinja s tožnikom, da je prvostopni organ zmotno ugotovil, da je bila parcela številka 111/2 vpisana v evidenco zemljiškega katastra po uveljavitvi Uredbe. Tako je v tem delu obrazložitev upravnega organa prve stopnje pomanjkljiva in v tem delu pritožbeni upravni organ druge stopnje tudi dopolnjuje obrazložitev organa prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 248. členom ZUP. V evidenci zemljiškega katastra se je v k.o. ... na podlagi dokončne odločbe o ničnosti z dne 15. 2. 2013 vzpostavilo prvotno stanje, kar pomeni, da se je parcela 111/14 izbrisala, vpisali pa sta se parceli 111/2 in 111/6. Uredba pa je pričela veljati 17. 9. 2013. Ugotavlja, da v zadevi niso relevantne časovne komponente, katere navaja tožnik, ampak je bistveno zgolj to, da gre za identično parcelo oziroma da je nedvomno, da je parcela 111/2 nastala iz parcele št. 111/14, kar je jasno in določno obrazložil že prvostopni organ. Postopek priprave predpisov, v konkretni zadevi Uredbe, poteka po določenem procesu, od začetne faze (samo oblikovanje besedila) do objave v Uradnem listu. To pomeni, da se je samo besedilo, v katerem je bila vsebovana parcela 111/14, oblikovalo že pred pričetkom veljavnosti Uredbe. Pojasnjuje, da je bila v Uredbi o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave DPN za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug med parcelami v zavarovanem območju navedena parcela 111/2 k.o. ... Glede na jasno določbo trinajstega odstavka 284. člena ZUreP-2, ki določa, da je zoper odločbo o evidentiranju parcelacije dovoljena le pritožba zaradi napak pri prenosu podatkov iz načrta parcel v naravo in v zemljiški kataster, pa drugostopni organ pojasnjuje, da je potrebno pritožbo zavrniti že iz tega razloga. Tožnik sicer navaja, da se pritožuje iz tega razloga, ampak v smislu, da parcela 111/2 ni vsebovana v Uredbi, kar pa dejansko ne pomeni pritožbenega razloga iz trinajstega odstavka 284. člena ZUreP-2. 4. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da tožena stranka v odločbi sama priznava, da v 4. členu Uredbe parcela 111/2 v k.o. ... ni navedena. Po evidencah iz zemljiške knjige parcela 111/2 ni nastala iz parcele 111/14 v isti k. o., saj parcela 111/14 nikoli ni bila vpisana v zemljiško knjigo. V katastrski evidenci parcela 111/2 ni nastala iz parcele 111/14 po uveljavitvi Uredbe, ampak pred njeno uveljavitvijo, saj je sprememba parcele 111/14 v 111/2 nastala 4. 4. 2013, Uredba pa je bila objavljena v Uradnem listu RS 2. 9. 2013 in je pričela veljati 15 dni po objavi. Zato je zapis neobstoječe parcele 111/14 k.o. ... v 4. členu Uredbe brezpredmeten, saj neobstoječe parcele v postopkih, določenih v Uredbi, sploh ni mogoče obravnavati. Tožnik je postal solastnik parcele kasneje, kot je v katastrski evidenci domnevno nastala parcela 111/2 iz parcele 111/14 in kar bi se naj po navedbi tožene stranke zgodilo 19. 3. 2013, in sicer 24. 5. 2013. Zato je spreminjanja številke parcele iz 111/2 v 111/14 in iz 111/14 v 111/2, ki jo je izvajala tožena stranka, preden je tožnik postal lastnik parcele 111/2, za tožnika brezpredmetno. Tožnik je bil v času pridobitve solastništva parcele 111/2 v k.o. ... seznanjen s plombo na tej parceli, evidentirani v zemljiški knjigi na podlagi Sklepa Vlade RS z dne 30. 9. 2010 oz. Uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave DPN za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug. Vlada Republike Slovenije pa je to Uredbo 19. 3. 2014 sama razveljavila z Uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave DPN za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug. Zato je Okrajno sodišče v Trebnjem 8. 4. 2014 izdalo tožniku sklep o izbrisu zaznambe po sklepu Vlade RS z dne 30. 9. 2010. Od tega dne dalje je parcela 111/2 v k.o. ... bremen prosta. Zaradi sprostitve do takrat veljavnih prepovedi in omejitev rabe parcele 111/2 k.o. ... je tožnik pričel skrbno gospodariti brez omejitev. Tožena stranka sama zapiše, da se strinja s tožnikom, da je bila sprememba parcele 111/14 v parcelo 111/2, obe k.o. ..., v katastru izvedena pred uveljavitvijo Uredbe. Vendar tožena stranka drugačno navedbo prvostopenjskega organa prekvalificira v zmotno pomanjkljivost, ki ni bistvena. S tem krši načelo zaupanja v pravo, ki izhaja iz 2. člena Ustave. Trditev, da v veljavnem predpisu, objavljenem v Uradnem listu, neobstoječa parcela 111/14 pomeni v bistvu parcelo 111/2, obe k.o. ..., pri tem pa se celo sklicuje, da se je besedilo oblikovalo že prej, kot da v fazi pisanja predpisa enkrat zapisano številko ni moč več spremeniti in jo je zato pač treba vpisati v končno redakcijo pred objavo, je eklatanten primer rušenja zaupanja v točnost objavljenih predpisov. Meni, da ni pravne varnosti, če se ni mogoče zanesti na točnost veljavnih predpisov, objavljenih v Uradnem listu RS. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, priglaša pa tudi stroške postopka.

5. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

6. Stranka z interesom A. A. na tožbo ni odgovorila.

7. Tožnik je v postopku vložil še predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je sodišče zavrnilo s sklepom z dne 2. 3. 2021, ki je postal pravnomočen 19. 3. 2021. 8. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo 2. 3. 2022, pri čemer je na naroku snemalo izjave tožnika. Drugopis zapisnika in prepisa zvočnega posnetka zapisnika je bil najkasneje vročen stranki z interesom, in sicer 6. 4. 2022. Sodbo je sodišče, ob upoštevanju 5 dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa,3 izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, tj. 12. 4. 2022. 9. Na naroku za glavno obravnavo je sodišče vpogledalo v in prebralo vse listine upravnega spisa zadeve ter v listinske priloge strank, predložene v spis, in sicer A1 do A9 tožeče stranke in B1 do B2 tožene stranke. Drugih dokaznih predlogov stranki nista podali.

**K I. točki izreka**

10. Tožba ni utemeljena.

11. V obravnavani zadevi med strankama sicer ni sporno, da je v 4. členu Uredbe določeno območje DPN, pri čemer je v okviru tega območja v 8. alineji prvega odstavka tega člena navedena parc. št. 111/14 k.o. ...4, ni pa v Uredbi navedene parc. št. 111/2 k.o. ...5. Med strankama je nesporno tudi, da je parc. št. 111/14 nastala na podlagi zahteve takratne zemljiškoknjižne lastnice parcel A. A. (in sicer z združitvijo parc. št. 111/2 in 111/6) v postopku evidentiranja parcelacije in zemljišča pod stavbo. Sporno med njima nadalje tudi ni, da je na podlagi dokončne odločbe z dne 31. 5. 2011 geodetska uprava v evidenco zemljiškega katastra vpisala tudi novonastalo parcelo 111/14, izbrisala pa parceli 111/2 in 111/6 ter zemljiški knjigi predlagala poočitev združitve parcel. Ravno tako med strankama ni sporno, da je zemljiška knjiga vpis tako združenih parcel 111/2 in 111/6 v novonastalo parcelo 111/14 (in s tem ukinitev prej navedenih parcel) zavrnila zaradi neenakega pravnega stanja parcel. Geodetska uprava je zato po uradni dolžnosti izdala odločbo z dne 15. 2. 2013, s katero je akt z dne 31. 5. 2011 izrekla za ničen. V evidenci zemljiškega katastra se je v k.o. ... tako na podlagi dokončne navedene odločbe o ničnosti z dne 15. 2. 2013 vzpostavilo prvotno stanje, torej parcela 111/14 se je izbrisala, vpisali pa sta se nazaj parceli 111/2 in 111/6. Med strankama pa je sporno, ali parc. št. 111/2, ki je obstajala pred uveljavitvijo Uredbe, kar je sicer nadaljnjo nesporno dejstvo med strankama, kljub temu spada v območje DPN po Uredbi, in s tem nadalje, ali je v zvezi s parcelo 111/2 možna parcelacija (in njena ukinitev) na podlagi akta državnega organa brez soglasja tožnika – solastnika te nepremičnine (v konkretni zadevi na zahtevo DARS na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZEN).

12. Sodišče po vpogledu v upravni spis zadeve in po preučitvi tožbenih navedb in dokaznih listin tožnika meni, da je odločitev upravnega organa prve stopnje, dopolnjena z določitvijo upravnega organa druge stopnje, pravilna. Sodišče v celoti sledi dokazni oceni drugostopnega organa v pritožbeni odločbi in se na razloge te tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

13. Iz predložene karte (št. karte 3.5) in posredovanih koordinat lomnih točk DPN je razvidno, da je bila parcelacija izvedena v skladu z načrtom parcel območja DPN. To je razvidno iz sestavnih delov elaborata, skica - detajli in izpisa koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki so skladni s tehničnimi elementi za prenos novih parcel v naravo in prikazom območja DPN z načrtom parcel - karta št. 3.5.. Parcelacija parcel je bila torej izvedena v skladu z načrtom parcel, kar je razvidno iz dokumentacije (karte DPN in koordinate lomov DPN), ki jo je posredovala DARS in ki jo je geodetska uprava primerjala z elaboratom z oznako geodetske storitve 01D18 k.o. ... Geodetska uprava je ob upoštevanju 35. člena Uredbe ugotovila, da je izvedena parcelacija skladna z načrtom parcel iz DPN, kot to določa deveti odstavek 284. člena ZUreP-2. 14. Iz šestega odstavka 48. člena ZEN izhaja, da če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno. Načrt parcel mora biti izdelan tako, da je mogoče prenesti novo določene zemljiškokatastrske točke neposredno v naravo. Zoper odločbo o evidentiranju parcelacije je dovoljena zaradi tega le pritožba zaradi napak pri prenosu podatkov iz načrta parcel v naravo in v zemljiški kataster (deveti do trinajsti odstavek 284. člena ZUreP-2).

15. Tožnik v konkretni zadevi v upravnem postopku ni ugovarjal, da se po koordinatah zemljiškokatastrskih točk lega parcele 111/2 ne bi nahajala v delu lege parcele 111/14 (ta je nastala z združitvijo 111/2 in 111/6) in s tem ni ugovarjal, da se sama sporna parcela ne bi nahajala znotraj območja DPN. Tožnik je sicer navedel, da zemljiškoknjižno sicer parcela 111/14 ni nikoli obstajala (kar je med strankama nesporno), je pa v tožbenih trditvah tudi sam poudaril, da je v katastrski evidenci parcela 111/2 nastala iz parcele 111/14. 16. Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da glede na to, da je parcela 111/2 iz parcele 111/14 nastala pred uveljavitvijo Uredbe, bi morala Uredba pravilno zajemati parcelo 111/2 in ne predhodno zemljiškokatastrsko obstoječe parcele 111/14. Nasprotno dejstvo kaže sicer na nedosledno ravnanje tožene stranke. Kljub navedenemu pa se sodišče strinja s toženo stranko, da takšno ravnanje ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Sestavni del DPN je namreč poleg zapisa parcel (konkretno v 4. členu Uredbe, kjer ni najti parcele 111/2, temveč le parcelo 111/14) tudi (grafični) načrt parcel DPN (konkretno karta št. 3.5.). Ta pa nedvomno zajema tudi parcelo 111/2 (saj zajema parcelo 111/14, česar tožnik v postopku ni prerekal; parcela 111/14 pa je nastala iz parcele 111/2, kar je sicer zatrdil tudi tožnik).

17. Tožnik je šele na glavni obravnavi navedel, da je priloga Uredbe Prostorski načrt in da iz njega, kot je objavljen v Uradnem listu, ni razvidnih katastrskih občin ne parcelnih številk, ampak samo poenostavljene meje naselij, in brez da bi bil objavljen v Uradnem listu, ne more imeti učinka in zavezovati strank, posegati v pravice ter ustvarjati obveznosti za državljane Republike Slovenije. Navajal je še, da tudi iz same obrazložitve pritožbenega organa izhaja, da je bila upravnemu organu posredovana karta s strani DARS, kar ni bilo pridobljeno v objavljenih podatkih v Uradnem listu. Prav tako naj bi bile tudi koordinate lomilnih točk, na katere se sklicuje pritožbeni organ, posredovane s strani DARS, tako da po njegovo ni moč preveriti, na kaki podlagi je pritožben organ prišel do zaključka, da je parcelacija izvedena skladno z mejami, ki so prikazane v DPN. Sodišče sicer ugotavlja, da so te navedbe (tako kot dodatne navedbe na naroku glede nevšečnosti, ker naj bi meja med tema dvema novo nastalima parcelama dejansko presekala obstoječ objekt v naravi in da tudi zato ta parcelacija ni pravilna) novota, pri čemer tožnik - kljub pozivu sodišča na naroku - ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v predhodnem upravnem postopku (do izdaje izpodbijanega akta). Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnik tudi ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe (52. člen ZUS-1). Zato navedenih dejstev sodišče kot nedopustne novote pri odločanju v tem upravnem sporu v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 ni upoštevalo. Poleg tega pa sodišče pripominja, da sam tožnik zatrjuje, da je bil načrt objavljen v Uradnem listu (in torej zavezuje), še pomembneje pa je, da ne prereka (niti ni tega prerekal v upravnem postopku), da se lokacija parcele 111/2 ne bi nahajala v sklopu navedenega načrta DPN.

18. Ker je elaborat izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Uredbe, kar sta ugotovila prvo in drugostopenjski upravni organ, in ker sicer tožnik v upravnem postopku ni ugovarjal samemu načrtu parcel, ki nedvomno zajema tudi parcelo 111/2 (saj zajema parcelo 111/14, česar tožnik ni prerekal, ta pa je nastala iz parcele 111/2, kot je sicer zatrdil sam tožnik), sodišče kljub navedeni pomanjkljivosti (navedbi predhodne zemljiškokatastrske parcele 111/14 namesto obstoječe parcele 111/2) ugotavlja, da parcela 111/2, k.o. ..., spada v območje DPN po Uredbi, saj se nahaja znotraj grafičnega načrta DPN, ki je sestavni del Uredbe. Zato je možna njena parcelacija (in njena ukinitev) na podlagi akta državnega organa brez soglasja tožnika na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZEN. Upravna organa sta po presoji sodišča tako pravilno ugotovila, da pri parcelaciji ni prišlo do napak pri prenosu podatkov iz načrta parcel v naravo in v zemljiški kataster (deveti do trinajsti odstavek 284. člena ZUreP-2).

19. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe (dopolnjen po drugostopenjskem organu) pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

20. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Po tretji točki prvega odstavka 279. člena ZUP se namreč za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). 3 V nadaljevanju parc. št. 111/14. 4 V nadaljevanju parc. št. 111/2.