U-I-208/02

19. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Zupana ml. iz Žirovnice na seji dne 19. septembra 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 81/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Odlok o kategorizaciji občinskih cest (v nadaljevanju Odlok) v celoti in posebej še določbi 1. člena in 4. člena v delih, ki kategorizirata javni cesti pod zaporednima številkama 4 in 73. Odlok naj bi bil v nasprotju z 82. členom Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 - v nadaljevanju ZJC), ker je bil sprejet več kot tri leta po zakonskem roku, ki izhaja iz 91. člena ZJC. Pobudnik navaja, da sta tudi navedeni določbi ZJC v nasprotju z drugim odstavkom 17. člena ZJC, ki se navezuje na 20. člen Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 - v nadaljevanju Uredba), saj gre za skrajni rok za sprejem Odloka.

Odlok naj bi se v uvodu skliceval na Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 65/99), ki ne obstaja, in navaja Uredbo, ne da bi določil, kdaj in kje je bila objavljena. Iz 6. člena Odloka naj bi izhajalo, da je bila Uredba objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 48/97, čeprav so v njem le mednarodne pogodbe. Odlok naj bi bil v nasprotju z določbami 14., 33., 67., 71. in 72. člena Ustave, ker Občina namerava na njegovi podlagi legalizirati štiri nezakonite posege v prostor tako, da bi ti objekti pridobili cesto, in hkrati prikriti nezakonitosti pri projektu HE Moste. Tudi 1. člen Odloka naj bi bil sprejet po prekoračitvi zakonskega roka, zato je v nasprotju z 8. členom Ustave, ker to ni v skladu z načeli mednarodnega prava. Cesta, ki jo kategorizira 4. člen Odloka pod zaporedno številko 4, naj bi bila poljska pot, ki ne izpolnjuje pogojev za lokalno cesto po 9. členu Uredbe, saj je široka od 2 do 2,5 metra. Nanjo naj bi se dovažal pesek za utrditev cestišča zato, da bi se prikrilo dejansko stanje. Odlok naj bi bil v tem delu v neskladju z določbami 33., 67. in 72. člena Ustave, saj se bo zaradi predpisane minimalne širine cestišča povečala širina ceste na škodo lastnikov zemljišč ob cesti. Cesta, ki jo kategorizira 4. člen Odloka pod zaporedno številko 73, naj bi bila dolga 100 metrov, čeprav je dolga 45 metrov. Pripravljalec Odloka naj bi napako povzročil namerno zato, da bo legaliziral nezakonite posege v prostor, kar je v nasprotju z 72. členom Ustave.

2.Občina Žirovnica v odgovoru navaja, da je 4. člen Odloka v delu, ki kategorizira cesto pod zaporedno številko 4, spremenjen z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka (Uradni list RS, št. 109/01). Hkrati pojasnjuje, da so objekti, ki jih pobudnik imenuje nezakoniti posegi v prostor, zgrajeni na podlagi veljavnih gradbenih dovoljenj.

B.

3.Ustavno sodišče je pobudnika pozvalo, naj izkaže svoj pravni interes in zato predloži ustrezna dokazila.

4.Pobudnik v odgovoru navaja, da imajo vsi državljani kot davkoplačevalci pravni interes za izpodbijanje Odloka, saj omogoča nezakonito porabo njihovega denarja za legalizacijo nezakonitih posegov v prostor v zasebne namene. Vsi državljani naj bi imeli pravni interes tudi zato, ker Odlok omogoča kazniva dejanja. Odlok naj bi neposredno in posredno posegal tudi v njegove pravice, saj je uporabnik poljskih poti in bi bil s kategorizacijo ceste (oziroma dveh) v podrejenem položaju glede na prometni režim. Zaradi širitve cest po izpodbijanem Odloku naj bi lastniki zemljišč ob njih izgubili del svojih nepremičnin.

Naslednja "tarča" naj bi bile njegove nepremičnine na jugu vasi Breg. Zoper njega naj bi organizirano delovali državni organi oziroma skupina ljudi, kar naj bi dokazovali postopki, ki se vodijo na Evropskem sodišču za človekove pravice, kot to izhaja iz priloženega dopisa tega sodišča. Pobudnik tudi ponovno predlaga, naj Ustavno sodišče zadrži izvajanje Odloka, ker se na poljsko pot, ki je v 4. členu Odloka pod zaporedno številko 4 opredeljena kot javna cesta, dovaža pesek za nasipavanje cestišča. To naj bi omogočilo, da se prikrije sedanje nezakonito stanje. Dodaja, da je izdan "Odlok o javni kanalizaciji", po katerem se poljska pot, ki jo ureja Odlok, lahko "uporabi za javno kanalizacijo" oziroma omogoča razlastitve nepremičnin.

Pobudnik navaja še številne nezakonitosti, ki niso v neposredni zvezi z izpodbijanim predpisom in predlaga, naj jih Ustavno sodišče prepreči in mu omogoči, da dokaže, da državni organi zoper njega in njegove nepremičnine vodijo "operacijo", saj so ga že oškodovali in ga hočejo še ogoljufati.

5.Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča. Ne zadošča splošen interes vseh državljanov kot davkoplačevalcev, da se javna sredstva uporabljajo zakonito, kot to navaja pobudnik. Pobudnik mora izkazati, da predpis neposredno posega v njegove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovemu predlogu privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. Ekonomski ali drug osebni interes, ki ga pravo ne priznava in ne varuje, ne zadostuje za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS (tako Ustavno sodišče že v sklepih št. U-I-165/99 z dne 25. 11. 1999 - OdlUS VIII, 269 in št. U-I-243/98 z dne 21. 9. 2000 - OdlUS IX, 221). Zato ne zadostuje subjektivni občutek pobudnika, da je kot uporabnik poljskih poti zaradi prometnega režima v podrejenem položaju, niti njegovo predvidevanje, da drug predpis v bodoče lahko poseže v njegove nepremičnine. Tudi splošno navajanje morebitnih nezakonitosti in krivic na območju, kjer živi, pri tem ne zadostuje. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

6.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo že zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ni odločalo še o ponovnem predlogu pobudnika o začasnem zadržanju Odloka.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić