Jedro

Kljub temu, da je sodišče v pozivnem sklepu eksaktno navedlo, kaj mora predlagatelj taksne oprostitve predlogu priložiti, je sodišču posredoval drugačna potrdila od zahtevanih. Dejstvo, da gre za prava neuko stranko, njegovega ravnanja ne opravičuje, saj ga je sodišče v pozivnem sklepu natančno poučilo, kaj mora storiti, da bo lahko njegovo laično vlogo vsebinsko obravnavalo. Sodišče je tako izpolnilo dolžnost pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog pritožnika za taksno oprostitev, ker kljub pozivu sodišča predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni priložil pisne izjave o premoženjskem stanju.

2. V laični pritožbi dedič S. B. navaja, da je prošnji za oprostitev plačila sodne takse priložil potrdilo, da nima nobenega člana v družinski skupnosti. Potrdilo o premoženjskem stanju pa je zahteval na DURS-u in sodišču poslal takega, kot so mu ga izdali. Je prava neuka stranka, na DURS-u pa mu niso svetovali kakšno izjavo o premoženjskem stanju naj napiše. Sklicuje se na 3. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev o predlagani taksni odločitvi sodi v sodno pristojnost, saj mora o njej skladno z določili Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločiti sodišče v tistem postopku, v katerem je predlagana. Dedič je predlagal sodišču, da ga oprosti plačila sodne takse za dodatni sklep o dedovanju. Uveljavljana kršitev po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

5. Izpodbijani sklep je materialnopravno pravilen, pa tudi nobene procesne kršitve v zvezi z njegovo izdajo ni bilo zagrešene. Sodišče prve stopnje je dediča, ki je predlagal sodišču, da ga oprosti plačila sodne takse, ker je brez zaposlitve in nima nobenih dohodkov, niti nobene premičnine ali nepremičnine, pravilno s sklepom z dne 3. 6. 2014 pozvalo, naj predlog za taksno oprostitev dopolni tako, da predloži na predpisanem obrazcu izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju zase in družinske člane ter ga izrecno opozorilo, da bo v nasprotnem primeru predlog kot nepopoln zavrglo. Kljub temu, da je sodišče v pozivnem sklepu eksaktno navedlo, kaj mora predlagatelj taksne oprostitve predlogu priložiti, je sodišču posredoval drugačna potrdila od zahtevanih. Dejstvo, da gre za prava neuko stranko, njegovega ravnanja ne opravičuje, saj ga je sodišče v pozivnem sklepu natančno poučilo, kaj mora storiti, da bo lahko njegovo laično vlogo vsebinsko obravnavalo. Sodišče je tako izpolnilo dolžnost pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP. Ker predlogu za taksno oprostitev ni bila priložena pisna izjava o premoženjskem stanju, ki je skladno z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 obvezna priloga predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče predloga ni moglo vsebinsko obravnavati. Na podlagi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in 163. členom Zakona o dedovanju, je moralo predlog zavreči. Pritožbeno sodišče pa mora, kljub kasneje predloženi izjavi o premoženjskem stanju, pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča (2. točka 165. člena ZPP). Pripominja pa, da je pritožnik z dodatnim sklepom o dedovanju, ki je že pravnomočen, podedoval nepremično premoženje, tako da njegove navedbe, da nima ničesar, ne držijo (več).