Jedro

Zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP je izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP na način, ki utemelji revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej pravdi je bilo s pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ugotovljeno, da je tožnica do 16/100 solastnica nepremičnine - stanovanjske hiše na naslovu S. in gospodarskega poslopja, stoječega na parc. št. 1165, vpisane pri vl. št. 300 k.o. ... (v presežku do zahtevane polovice tožničine solastninske pravice na tej nepremičnini je bil zahtevek zavrnjen). Ugotovljen obseg tožničinega solastninskega deleža je rezultat izračuna vrednosti toženčevega vložka v skupno premoženje pravdnih strank – sedaj razvezanih zakoncev – z njegovim posebnim premoženjem (zemljišče in do III. gradbene faze zgrajena hiša), ovrednotenega na 68% celotne sedanje vrednosti, predostalih 32 % pa je prispevek obeh strank po enakih deležih (polovica od 32% je 16/100). Iz dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi izhaja, da sta se pravdni stranki spoznali v Nemčiji leta 1979, kjer sta bila tedaj oba na začasnem delu, da sta od leta 1980 dalje živela po oceni sodišča prve in druge stopnje v zunajzakonski skupnosti, da se je toženec že v Nemčiji pred vrnitvijo v Slovenijo preselil k tožnici, da je nato 31. 12. 1982 službo v Nemčiji izgubil in se vrnil v Slovenijo; pravdni stranki sta nato 29. 3. 1986 sklenili zakonsko zvezo, ki je trajala do razveze 7. 1. 2005, gradnja pa je potekala od leta 1980 do leta 1982, koncem katerega je bila zaključena.

2. Toženec v predlogu za dopustitev revizije zatrjuje bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kršitev načela kontradiktornosti postopka in tudi kršitev določbe 337. člena istega zakona, ki jih utemeljuje z očitki o neizčrpanosti njegovih pritožbenih navedb v postopku na drugi stopnji, o nemožnosti preizkusa sodbe sodišča druge stopnje, o neupoštevanju nerazumljivosti in neizvršljivosti tožbenega zahtevka z nujno posledico zavrženja tožbe, o neutemeljenosti zavrnitve toženčevega dokaznega predloga z vpogledom listine o prijavi njegovega stalnega prebivališča pri tožnici, o neupoštevanju pomembnih toženčevih trditev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter končno še o protispisnosti spričo listin v spisu, ki naj bi potrjevale zaključek gradnje gospodarskega poslopja (hleva) že bistveno pred časom, ugotovljenim v pravnomočni sodbi. Z materialnopravnega vidika pa toženec problematizira predvsem ugotovljen obstoj pogojev za opredelitev njegove zveze s tožnico kot zunajzakonske skupnosti v času gradnje in vztraja pri stališču, da so v tej pravdi sporne nepremičnine v celoti njegovo posebno premoženje. V oporo trditvi o odstopu od ustaljene sodne prakse pa se toženec sklicuje na dva judikata Vrhovnega sodišča (VIII Ips 124/2008 in II Ips 40/2004), predlogu pa je priložil tudi dve odločbi Višjega sodišča v Ljubljani.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije (med drugim) natančno in konkretno opisati kršitve postopka. Ker tudi v primeru očitka postopkovnih kršitev velja, da sme Vrhovno sodišče dopustiti revizijo le, če je od odločitve slednjega mogoče pričakovati odločitev o konkretnem pravnem vprašanju, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367.b člena istega zakona izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP na način, ki utemelji revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP. Temu kriteriju tožena stranka v obravnavanem primeru ni zadostila.

5. Tudi glede problematiziranega materialnopravnega vprašanja obstoja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank v času gradnje je treba ugotoviti, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani; drugačnega sklepanja tudi ne terjajo toženčeve trditve o odstopu od sodne prakse, ki ga predlagatelj z judikati, na katere se sklicuje, relevantno ni izkazal. Zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).