Snemanje policijskih postopkov za dokazne namene

Datum

29.08.2024

Številka

07121-1/2024/993

Kategorije

Policijski postopki, Snemanje sej in javnih dogodkov, Uradni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti snemanja policijskih postopkov kot dokaz v morebitnih pritožbah zoper njihovo ravnanje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; v nadaljevanju ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Snemanje policistov med opravljanjem njihovih uradnih nalog lahko pomeni uresničevanje pravice do svobode izražanja. V skladu z ZNPPol je zoper delo policista dopusten pritožbeni postopek. Policisti pa imajo pri opravljanju svojih delovnih nalog bistveno nižje pričakovanje zasebnosti kot posamezniki v zasebnem življenju.

73. člen ZVOP-2 ureja varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov. Skladno s to določbo bi bilo lahko zaradi obrambe posameznikove pravice ali varstva upravičene koristi dopustno tudi snemanje zaradi pridobitve dokaznega gradiva v primeru pritožbe proti delu policista. Dopustnost takšnega snemanja pa je vedno odvisna od konteksta in okoliščin posameznega primera, končno presojo pa izvajajo sodišča.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da v mnenju ne more presojati zakonitosti določene obdelave osebnih podatkov, saj lahko posamezne primere obdelave presoja zgolj v okviru konkretnega nadzornega postopka. Zato vam na vaše vprašanje glede dopustnosti snemanja policistov med opravljanjem njihovih delovnih nalog ne more dokončno odgovoriti, v zvezi s tem pa podaja nekatera splošna pojasnila.

Snemanje policijskih postopkov z namenom njihove uporabe kot dokaza v morebitnih pritožbah zoper delo policistov predstavlja kompleksno vprašanje, ki vključuje tehtanje več ustavnopravno varovanih pravic. Tovrstne pritožbe so urejene v IV. poglavju Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

Kot je IP zapisal že v mnenju št. 0712-1/2013/942 z dne 3. 4. 2013 (ki se sicer nanaša še na ureditev po ZVOP-1, ampak je v svojem bistvu še vedno aktualno), lahko posameznikovo snemanje policistov med opravljanjem njihovih uradnih nalog pomeni tudi izvrševanje pravice do svobodnega izražanja. To pravico je mogoče omejiti le v primerih, ko bi bilo potrebno zaščititi druge temeljne pravice, kot so pravica do zasebnosti in osebnega dostojanstva, oziroma če bi se s snemanjem oviralo izvrševanje policijskih pooblastil. Vendar pa imajo policisti, ko delujejo kot javni uslužbenci na javno dostopnih mestih, bistveno nižje pričakovanje zasebnosti kot posamezniki v zasebnem življenju. To je še posebej pomembno pri policijskih postopkih, kjer gre za izvrševanje javnih pooblastil in s tem tudi večjo odgovornost policistov za njihovo ravnanje.

Varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov ureja ZVOP-2 v 73. členu. Ta določa, da se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, med drugim, če so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost; ter v primerih, ko javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika. To bi lahko vključevalo tudi snemanje kot dokazno gradivo v primeru pritožbe proti delu policista.

Kljub temu pa je presoja dopustnosti snemanja vedno odvisna od konteksta in vseh okoliščin posameznega primera. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja, tudi v primeru obrambe posameznikovih pravic, mora biti izpolnjen eden izmed pogojev iz 73. člena ZVOP-2. Uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, pa zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo. Posameznik, ki je prepričan, da je določeno dejanje poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami Obligacijskega zakonika (OZ) od sodišča denimo zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice, ali zahteva denarno odškodnino, na predlog oškodovanca pa se lahko preganja tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka