Jedro

Če upnik med izvršilnim postopkom umre, pa ima pooblaščenca, se izvršilni postopek ne prekine, temveč se nadaljuje z upnikovimi dediči. V takem primeru roki tečejo dalje, tako tudi rok za plačilo predujma za izvedenca. Upničina pooblaščenka bi zato morala potem, ko je po prejemu sklepa o plačilu predujma zvedela, da je upnica umrla, prositi za podaljšanje roka za plačilo predujma, dokler ne poišče dedičev, ki bi ga plačali. Ker pooblaščenka tega ni storila, predujem pa v sodno odmerjenem roku ni bil plačan, so se stekli pogoji za ustavitev izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zemljiški knjigi naroči, da pri vl. št. ... k.o. Č... izbriše zaznambo sklepa o izvršbi opr. št. In ... o uvedbi dražbenega postopka.

Proti sklepu se je v imenu dedičev pokojne upnice pritožila pooblaščenka. V pritožbi navaja, da upnica ni mogla plačati predujma za izvedenca, ker je že pred prejemom sklepa o plačilu le tega umrla, pooblaščenka pa ni vedela, kdo so dediči upnice, sama pa tudi ni bila dolžna zalagati predujma. Glede na to v konkretnem primeru ni bilo nikogar, ki bi lahko predujem plačal. V primeru, ko umre stranka izvršilnega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 37. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ izvršilni postopek prekiniti in o tem obvestiti strankine dediče. Če teh sodišče ne bi moglo najti, pa bi jim moralo postaviti začasnega skrbnika.

Pritožba ni utemeljena.

Smrtovnica v spisu potrjuje, kar navaja vlagateljica pritožbe, da je bila upnica v času, ko je njena pooblaščenka prejela sklep o plačilu predujma za izvedenca, že pokojna. V primeru, ko stranka med izvršilnim postopkom umre, pa ima pooblaščenca, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati procesna dejanja, vendar pa lahko dediči stranke pooblastilo prekličejo (1. odstavek 100. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po smrti pooblastitelja torej pooblaščenec nastopa v imenu in na račun pooblastiteljevih dedičev.

Če med izvršilnim postopkom umre upnik ali (in) dolžnik, pa ima ta pooblaščenca, se v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki urejajo prekinitev postopka in ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo tudi v izvršbi, postopek ne prekine, temveč se nadaljuje z upnikovimi pravnimi nasledniki oziroma proti zapuščini, če umre dolžnik. Tak zaključek izhaja tudi iz določb 37. člena ZIZ, saj te urejajo le primer, ko se postopek prekine zaradi smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika. Le če se izvršilni postopek prekine, dediči umrle stranke izvršilnega postopka pa se ne najdejo, sodišče tem postavi začasnega skrbnika. Vlagateljica pritožbe torej nima prav, ko meni, da se izvršilni postopek prekine tudi tedaj, če ima stranka pooblaščenca. Tako stališče v ZIZ nima podlage.

Ker je imela upnica pooblaščenko, se izvršilni postopek ni prekinil. To je imelo za posledico nadaljnji tek rokov, torej tudi nadaljnji tek roka za plačilo predujma za izvedenca. Ko je upničina pooblaščenka po prejemu sklepa na plačilo predujma za izvedenca zvedela, da je upnica umrla, bi morala sodišče prositi za podaljšanje sodno odmerjenega roka za plačilo predujma, dokler ne poišče upničinih dedičev, ki bi ga plačali. Ker tega ni storila, rok za plačilo predujma pa je potekel, ne da bi bil v njem predujem plačan, je sodišče prve stopnje v skladu s 3. odstavkom 38. člena ZIZ izvršbo ustavilo. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, zato jo je sodišče druge stopnje potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 265. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Taka odločitev ima za posledico tudi zavrnitev zahtevka na povrnitev pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ), odločitev o tem pa je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.