Jedro

Če revizijska komisija v roku največ 30 dni od prejema revizije o njej ne odloči, se šteje, da je izdana negativna odločba. Vlagatelj revizije ima potem odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja pred sodiščem, ne pa zahtevka na sklenitev pogodbe z njim.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve upnika na sklenitev gradbene pogodbe na podlagi izvedenega javnega razpisa in sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Z začasno odredbo naj bi sodišče prepovedalo dolžniku sklenitev pogodbe in izvajanje kakršnekoli aktivnosti na podlagi navedenega javnega razpisa in sklepa o izbiri.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava iz predlagal njegovo spremembo ali razveljavitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnik ni izkazal za verjetno, da ima proti dolžniku terjatev na sklenitev pogodbe (verjetnost obstoja terjatve pa je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odst. 267. člena ZIP). Na podlagi določbe 4. odst. 68. člena ZJN bi morala revizijska komisija izdati odločbo o reviziji, ki jo je vložil upnik, najkasneje v 30 dneh od prejema revizije. Tega po podatkih v spisu očitno ni storila. Zato je njen molk treba šteti za negativno odločbo po določbi 2. odst. 218. člena ZUP v zvezi s 70. členom ZJN. V primeru negativne odločbe revizijske komisije pa ima vlagatelj zahteve za revizijo samo še odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja sodno (1. odst. 71. člena ZJN). To pomeni, da zahtevka na sklenitev pogodbe z njim namesto z izbranim ponudnikom, nima. Poleg tega pa je podlaga za izdajo začasne odredbe v pretežnem delu odpadla že s tem, da je bila 1.6.1998, torej pred vložitvijo pritožbe, z izbranim ponudnikom že sklenjena gradbena pogodba (podatki v spisu Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 455/98, v katerem je sodišče druge stopnje tudi obravnavalo začasno odredbo v zvezi z istim javnim razpisom).

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo niti do kake take bistvene kršitve določb postopka, na katero pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 354. člena ZPP v zvezi z 2. odst. 365. člena ZPP in 14. členom ZIP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeni sklep.