Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik za pritožbo zoper določitev predujma nima pravnega interesa, ker sklep v tem delu zanj ni neugoden. V tej točki je sodišče prve stopnje naložilo predujem upniku in ne dolžniku.
Pritožba zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi, zoper drugo točko izreka pa se pritožba zavrže.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo izvršitelja (prva točka izreka) in upniku naložilo, da v roku 8 dni od prejema sklepa plača na žiro račun izvršitelja št. 50100-620-112-05 807303-1430760348 pri A banki d.d. Ljubljana, enota v Novem mestu, predujem za opravo dejanj izvršbe v znesku 18.000,00 SIT, sicer bo sodišče izvršbo ustavilo (druga točka izreka). Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da ni imetnik TV aparata, da ni lastnik stavbe in zato tudi ni zavezanec za plačilo RTV naročnine. Pravi, da ga RTV že od osmega leta starosti terja za plačilo RTV naročnine, ne da bi se preverilo, ali je res dolžan plačati nekaj kar ni ne kupil, ne naročil. Pritožba dolžnika zoper prvo točko izreka ni utemeljena, zoper drugo točko pa ni dovoljena. Svojo odločitev, da se za izvršitelja določi XY je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 289. člena ZIZ. V navedeni določbi so opredeljeni pogoji, ki jih mora pri določitvi izvršitelja v konkretni zadevi sodišče prve stopnje upoštevati. Pritožba dolžnika ne vsebuje nobene za ta okvir odločilne navedbe. Pritožnik le zatrjuje, da terjatev, na katero se nanaša verodostojna listina, ni nastala. To pa je razlog, ki bi ga dolžnik lahko uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvšbi (ki ga dolžnik ni vložil), ne pa v pritožbi zoper sklep o določitvi izvršitelja. Ker dolžnik v pritožbi ni navedel za izpodbijani sklep odločilnih razlogov, ki bi bili v tem zakaj odločitev o določitvi XY za izvršitelja, ni pravilna, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 15. členom ZIZ). Ker prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobenih procesnih kršitev in je materialno pravo pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v prvi točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik za pritožbo zoper drugo točko izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V tej točki je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 18.000,00 SIT upniku in ne dolžniku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zoper drugo točko izreka kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 343 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).