Jedro

Kadar graditelj ni dobroveren, se pravni učinki gradnje presojajo po 25. členu ZTLR. Lastnik zemljišča, ki je soglašal z gradnjo ali jo je takšnemu graditelju celo vnaprej dovolil, po končani gradnji izgubi lastninsko pravico na zemljišču, od graditelja pa sme zahtevati le plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stoji stavba in je potrebno za njeno redno rabo. Vendar do opisane pravne posledice pride samo takrat, kadar graditelj in lastnik zemljišča nista uredila medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z gradnjo z dogovorom oziroma s sporazumom o ureditvi skupnih razmerij v zvezi z gradnjo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (I., II. in IV. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik izključni lastnik bremen proste stanovanjske stavbe z rezervirano ID številko 000 in bremen prostega zemljišča pod njo z rezervirano parc. št. 1/12 k. o. X, kot je razvidno iz elaborata izvedenca B. T. z dne 11. 10. 2013, ki je sestavni del izreka sodbe (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik izključni lastnik bremen proste nepremičnine z rezervirano parc. številko 1/11 k. o. X, je zavrnilo (II. točka izreka). Glede zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine iz 2. točke primarnega zahtevka iz tožbe z dne 26. 11. 2008 je postopek ustavilo (III. točka izreka). Odločilo je, da so drugo do peto tožena stranka dolžne tožniku solidarno plačati pravdne stroške v znesku 8.659,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper II. in IV. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da nepremičnino z rezervirano parc. št. 1/11 k. o. X v skladu z elaboratom izvedenca B. T. z dne 11. 10. 2013 določi kot skupno lastnino. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Sodišče bi moralo odločiti v skladu z izvedenskim mnenjem, da nepremičnina z rezervirano parc. št. 1/11 k. o. X predstavlja skupno lastnino, v presežku pa bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišče je napačno v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Tudi odločitev o stroških postopka je napačna. Sodišče je tožniku priznalo urnino v prenizkem znesku, ravno tako nagrado za zastopanje na naroku z dne 3. 11. 2010 ter kasnejših narokih.

3. Drugo tožena stranka se pritožuje zoper I. in IV. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe. Ker sodišče ni presojalo listinskih dokazov v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi, je podana kršitev določb pravdnega postopka, sodišče pa je napačno ugotovilo dejansko stanje glede obstoja soglasja za gradnjo stanovanjsko gospodarskega objekta. Sodišče listinskih dokazov ni presojalo v povezavi z izpovedbami prič. Da je tožnik imel soglasje pokojne ... za nadgradnjo gospodarskega objekta, so potrdile le priče, ki so v sorodstvenem razmerju s tožnikom in posledično pristranske. Odločitev ne more temeljiti na njihovih izpovedbah, saj so vse druge priče potrdile nasprotno, in sicer da je pokojnica soglašala le z gradnjo gospodarskega objekta. To je potrdila tudi M. M., ki nima interesa v postopku. Tožnik tudi ni navedel ustrezne dejanske podlage za gradnjo na tujem svetu. Pridobitev lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu izključuje obstoj predhodnega dogovora o prenosu lastninske pravice. Določbe ZTLR o gradnji na tujem svetu omogočajo graditelju objekta pridobitev lastninske pravice na tujem zemljišču v primeru gradnje brez pravne podlage. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je pokojnica ves čas vedela za gradnjo in z njo soglašala, pravni naslov za gradnjo pa izključuje uporabo pravil o gradnji na tujem svetu. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj sodišče ni ugotavljalo pravne narave pokojničinega soglasja za gradnjo. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo in se je nedopustno spuščalo v presojo upravičenj, ki bi jih lahko imela pokojnica po 25. členu ZTLR. Navedena upravičenja ima zgolj lastnik in ne graditelj. Toženci so argumentirano zanikali in dokazovali, da pokojnica tožniku ni priznavala lastninske pravice na spornem zemljišču Drugo tožena stranka izpodbija tudi stroškovno odločitev. Priznani stroški nimajo podlage v Odvetniški tarifi, sodišče je brez pravne podlage priznalo priglašene stroške za vse vloge in zastopanje v višini 700 točk, za zaključno poročilo v višini 200 točk ter za urnino 980 točk, parkirnina v višini 40 EUR pa ni izkazana.

4. Tožnik ni odgovoril na pritožbo drugo tožene stranke.

5. Drugo tožena stranka je na pritožbo tožnika odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je na nepremičnini s parc. št. 1/2, k. o. X (v nadaljevanju nepremičnina) zgradil objekt in da mu je pokojna ... (v nadaljevanju pokojnica) priznavala lastninsko pravico na zemljišču, kjer sedaj stoji hiša. Podredno je zahteval ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik na delu pokojničine nepremičnine v letih od 1989 do 1999 z lastnimi sredstvi zgradil najprej garažo (v nadaljevanju gospodarski objekt), nato pa še stanovanjsko bivalno enoto, in da je na podlagi 25. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) v letu 2002 pridobil lastninsko pravico na stavbišču in zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe.

8. Tožnik je prvenstveno trdil, da je zgradil objekt v soglasju s pravno prednico toženih strank (s svojo babico), ki mu je lastninsko pravico na zemljišču, kjer objekt stoji, v celoti priznavala, vendar zaradi njene smrti do pravno formalne ureditve oziroma do prenosa lastninske pravice ni prišlo. Gradnja je bila končana leta 1999, ko je še veljal prejšnji ZTLR, po katerem je bila gradnja na tujem zemljišču eden od originarnih načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Tožnik trdi, da je bil med njim in pokojnico sklenjen leta 1989 dogovor, na podlagi katerega bi morala pokojnica nanj prenesti lastninsko pravico (do česar zaradi njene smrti ni prišlo). Tak dogovor bi lahko bil podlaga le za pravno-poslovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Kadar gre za gradnjo brez pravnega temelja, pa je mogoče njene učinke presojati po določilih 24. do 26. člena ZTLR.

9. Kadar graditelj ni dobroveren, se pravni učinki gradnje presojajo po 25. členu ZTLR.(1) Lastnik zemljišča, ki je soglašal z gradnjo ali jo je takšnemu graditelju celo vnaprej dovolil, po končani gradnji izgubi lastninsko pravico na zemljišču, od graditelja pa sme zahtevati le plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stoji stavba in je potrebno za njeno redno rabo.(2)

10. Do zgoraj opisane pravne posledice pride samo takrat, kadar graditelj in lastnik zemljišča nista uredila medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z gradnjo z dogovorom oziroma s sporazumom o ureditvi skupnih razmerij v zvezi z gradnjo. V obravnavanem primeru tožnik zatrjuje tak dogovor, sodišče pa je ugotovilo, da je pokojnica za gradnjo vedela in se ji ni uprla, ampak jo je dovolila.(3) Vendar bi moralo prvostopno sodišče opraviti materialnopravno presojo pokojničinega soglasja k tožnikovi gradnji na njeni nepremičnini. Zgolj njeno soglasje za gradnjo in realizacija dovoljene gradnje za pridobitev tožnikove lastninske pravice ne zadošča.(4)

11. Ker prvostopenjsko sodišče ni opravilo presoje pokojničinega soglasja k tožnikovi gradnji, pritožba utemeljeno izpostavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih. Zaradi kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Ker je sodišče ugodilo pritožbi drugo tožene stranke, je posledično ugodilo tudi tožnikovi pritožbi. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti pravno naravo pokojničinega pristanka h gradnji in ali je ta predstavljal pravni naslov za tožnikovo pridobitev lastninske pravice na delu njene nepremičnine. Zgolj pokojničin pristanek h gradnji brez volje prenesti lastninsko pravico na tožnika ni dovolj za prenos lastninske pravice. Šele po ugotovitvi pravne narave pokojničinega soglasja za gradnjo se bo lahko sodišče opredelilo do vprašanja dobrovernosti tožnikove posesti. V primeru ugotovitve, da pokojničin pristanek k tožnikovi gradnji predstavlja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine, bo moralo v skladu s tožbenimi navedbami presoditi izpolnjenost predpostavk za priposestvovanje dela nepremičnine.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. načelno pravno mnenje občne seje VS RS z 21. in 22. 12. 1987, poročilo VSS 2/87, str. 19. Op. št. (2): Prim. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča s 4.9.2014, opr. št. II Ips 118/2014. Op. št. (3): Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim očitkom, da se sodišče ni opredelilo do izpovedbe priče M. M., ki nima interesa za izid pravde in je izpovedala, da je pokojnica soglašala (le) z gradnjo gospodarskega objekta.

Op. št. (4): Prim. sodba Vrhovnega sodišča z dne 26. 2. 2009, opr. št. II Ips 461/2007.